Torek

896 29 1
                                    

6.15
Juto ni ravno lepo. Oblaki zakrivajo sončne žarke.

6.55
Odidem. Danes hodim hitreje. Pridem do šolskih vrat in tam je on. Stoji in čaka. Ne ustavljam se. Ko pridem bližje reče » Dobro jutro.« V odgovor mu samo zamomljam »Jutro«. Hitro se odpravim do moje garderobne omarice. Jo odprem. V njej je svetlo rumen listek:

Bi šli po pouku na sladoled? Ana.

Saj je že skoraj poletje. Zakaj pa ne?

14.32
Na sladoledu z Ano. Ravno poskušam ugotoviti ali ima Ana jutri rojstni dan. Zmoti me med razmišljanjem »Saj te ne moti če bi še kdo bil na sladoledu z nama?«
»Ne?.?.?«
»Prav. Ker sem povabila še Lukasa in Majo.«
Maja je njena najboljša prijateljica. A zakaj je povabila Lukasa?

15.43
Po sladoledu se odpravimo v park. Ana in Maja odideta na stranišče. Z Lukasom ostaneva sama na gugalnicah.
»Ali imaš jutri čas?« se zasliši njegov nežen, prijeten, sproščujoč glas. Srce mi obstanje.
»Ja, zakaj?« ga vprašam, da nebi izgledala preveč navdušeno.
»Zanima me če bi me lahko naučila kemijo?« Seveda. Kaj pa drugega?
» Lahko, samo, da bo Sara zraven, ker ona zna kemijo zelo dobro, državna podprvakinja.«
»Meni je prav. Ali se lahko dobimo v knjižnici ob 15h?«
»Prav. Bom sporočila še Sari.«

16.18
Iz parka domov odidem prva. Ko stopim čez prag stanovanja, me mlajši brat začne objemati in ne popusti z objemanjem, dokler ne rečem, da ninja želve niso resnične. Ko se ga končno znebim grem v sobo in preberem še zadnje poglavje knjige.

22.50
Fantje so fantje. Nič se ne naučijo iz napak

MidvaDonde viven las historias. Descúbrelo ahora