Your worst nightmare

6

Še zdaj nisem verjela, da sedim na letalu in potujem na Karibske otoke. Bila sem presrečna, ker bom doživela nekaj novega. Nekaj, kar si nisem nikoli predstavljala. Skrivaj sem poškilila k Ianu, ki je v rokah držal telefon in nekaj gledal.

Pogledala sem skozi okno in premaknila roko. Pri tem pa sem ponesreči se dotaknila Ianove. Začutila sem, kako je prijel mojo dlan in jo nežno stisnil. Kri mi je pognalo po žilah. Obrnila sem pogled k njemu in ugotovila, da me opazuje s svojimi modrimi očmi. Nehote sem pomislila na prejšnjo noč, ko sem ležala poleg njega in drhte trepetala vsakič, ko se me je ponesreči dotaknil. Moje življenje se pretvarja v neznosno nočno moro, ker sem nehote postavila zid, ki me je v tem trenutku obdajal in tega nisem smela še porušiti.

"Napeta si," je ugotovil.

Poskušala sem se sprostiti, vendar nisem mogla.

"Ja," sem pritrdila.

"Zakaj? Zato, ker si z mano?" je izpustil mojo dlan, nato pa s svojo pobožal moje lice. Polastil se me je obup. Tako sem si želela ... Njega.

"Kaj pa naj ti odgovorim?" sem vprašala.

Počasi se je nasmehnil.

"Kar si želiš," je odvrnil. "Mislim pa, da potrebuješ nekaj več kot samo dotik." Imel je prav. Prekleto, imel je prav!

Pristali smo. Ko sva končno prišla pred vhod na letališče, je bilo že čas kosila. Bila sem neznansko lačna in utrujena. Potrebovala sem obrok in nekaj časa zase, saj odkar sva z Ianom odpotovala, nisva bila sama.

"Lačna sem," sem rekla, ko sva sedla v taksi.

"V hotelu bova jedla," je odvrnil.

"Prav."

"Nameraval sem obiskati skoraj vse otoke, če se strinjaš," je dejal. Prikimala sem. "Martinik je zanimiv, pa tudi nekateri manjši otoki. Pravzaprav sem najel jahto in mislim, da si bova okvirno ogledala vse."

"Jahto?" sem ga presenečeno pogledala.

"Ja. Lahko greva kadarkoli želiva in se vrneva takrat, ko nama ustreza," je odvrnil. Pokimala sem. Bila sem v njegovih rokah. Ni mi bilo žal, saj sem spoznala, da mi je dal priložnost, ki sem si jo toliko želela.

V hotelu je bilo vroče. Dobila sva velik hotelski apartma z ločenimi spalnicami. Ian mi je prepustil izbiro. Izbrala sem si sobo, ki je gledala na morje. V istem trenutku, ko sem bila sama, sem stopila do okna in ga odprla. Zagledala sem se v modrino morja in si predstavljala, kako bo lepo ležati na peščeni plaži. Zame je bilo slednje nekaj novega in jasno mi je bilo, da bom izkoristila vsak trenutek, ki sem ga imela na voljo.

Nekdo je potrkal na vrata.

"Ja?"

Odprla so se vrata in vstopil je. Pogledala sem proti Ianu, ki je obstal med vrati. Na sebi je imel oblačila, ki jih je imel na letalu. Ni se preoblačil. Tudi jaz se nisem. Še vedno sem imela oblečeno kratko obleko z naramnicami, ki sem jo kupila v Italiji.

"Nisi rekla, da si lačna?" me je vprašal.

"Saj sem," sem se zavedla lakote, ki me je pestila v zadnjih dveh urah. Na letalu nisem rada jedla. To opcijo sem izkoristila le, ko sem potovala v Evropo.

"Potem pa bo najboljše, da greva v jedilnico," je odvrnil. "Potem pa sem nameraval na plažo, če si za."

"Dobro," sem pristala.

Ian me je premeril, nato stopil k meni in me prijel za roko. Njegov dotik me je stresel, vendar se nisem odmaknila. Nisem hotela se odmakniti proč od njega.