Your worst nightmare

14.

IAN

Slišal sem navdušeno kričanje množice in Alinino ime. Za trenutek sem otrpnil, nato pa odšel nazaj do stopnic in pogledal dol. Zagledal sem Alino, ki se je pustila fotografirati. Nisem je pričakoval, saj se je zadnje čase zapirala pred mano in na kraj pameti mi ni padlo, da bi lahko prišla. Ker je bila v takšnem stanju, kot je bila, je nisem hotel mučiti. Na koncu pa sem spoznal, da je prišla sama. Zagledal sem Ninin avtomobil, ki se je oddaljeval in nenadoma mi je postalo vse jasno. Nina jo je pripeljala. Moja bivša jo je prepričala, da jo potrebujem, kot sem ji razložil že nekaj dni nazaj. Alina je bila moje življenje.

Spustil sem se po stopnicah. V tistem trenutku je obrnila obraz in preko njenih ustnic se je razlegel nasmeh. Njenega nasmeška nisem bil deležen od tistega dne, ko se je napila tablet. Nenadoma mi je postalo toplo pri srcu. Vrnil sem ji širok nasmeh. Še nekaj metrov me je ločilo od nje in ko sem prišel do Aline sem slišal napeto tišino. Množica okoli naju je otrpnila, saj so vsi dobro vedeli, da je nisem prej nikoli maral v svoji prisotnosti. Sedaj pa se je vse to spremenilo, ko sem stegnil roke proti njej, saj sem si želel čutiti njeno toplo telo ob sebi.

"Hvala bogu, da si prišla," sem šepnil in v naslednjem trenutku sem jo objel. Alina se je oklenila mojega pasu in samodejno sem jo poljubil na razprte ustnice. Slišal sem, kako so ljudje pričeli navdušeno kričati, vendar se za slednje nisem zmenil, saj sem v tistem trenutku spoznal, kako sem jo pogrešal.

"Ljubim te, Alina," sem šepnil na njeno uho. Upal sem samo, da naju ne bo nihče slišal, saj sem uspel uspešno prekriti njen poskus samomora.

"Oprosti, Ian," je šepetaje odvrnila, da je ne bi slišali. "Oprosti, ker sem se odmaknila od tebe. Ljubim te."

Odmaknil sem se od nje in pogledal v njene oči. Nameraval sem nadoknaditi čas, ki sva ga zamudila. Pobožal sem njeno lice in se ji ponovno nasmehnil. Brez nje si nisem predstavljal svojega življenja.

"Kasneje se bova pogovorila, prav?" sem vprašal. "Novinarji naju pričakujejo in verjetno bodo umrli od nestrpnosti."

Nasmehnila se je. Kolikor sem razbral iz njenih oči, je bila zadovoljna in presrečna, da je bila z menoj. Končno. Izgubil sem upanje, da se bo Alina vrnila k meni in bila spet tista punca, ki me je s svojo vztranjostjo prepričala v to, da je bila vredna moje ljubezni. Ko sem jo videl v bolnišnici bledo in brez zavesti sem vedel, da bom izgubil pamet, če jo bom izgubil. In samo zato sem zadnji teden vztrajal, ji govoril, vendar me ni poslušala, kar me je spravilo v obup. Hotel sem pozabiti in svojo žalost utapljal v alkoholu. Upal sem, da se v dveh tednih ne bom zapil in danes sem bil celo trezen. Na srečo.

Potrebe po pijači ni bilo več. Alina je bila tukaj, ob meni. Najin prvi nastop v javnosti, kar so čakali vsi mediji, da bi se lahko razpisali o nama. Dobro sem vedel, da sem na tak način potrdil svojo zvezo z njo.

"Nina mi je povedala," je dejala, ko sva se za trenutek ustavila. Popravil sem ji pramen las, ki ji je padal na prsi in slišal sem vznemirjeno vzklikanje. Vsi, ki so čakali najin prvi javni nastop, so spremljali moje dotike, ki so bili namenjeni njej. Alina je dolga leta veljala za žensko, ki me je zasledovala. Sedaj pa je bila ljubezen mojega življenja. Edina ženska, ki je v meni povzročila obsedenost, ki je nisem mogel zatreti. Kdo bi si mislil, da bom do nje čutil takšno privlačnost, sem nasmejano pomislil.

"Tukaj si," sem rekel. "To je najbolj pomembno v tem trenutku." Na ustnice si je priklicala nasmešek, nato pa me prijela za roko. Nežen stisk roke mi je sporočal, da me ljubi, kot še nobena me ni doslej.

"Vedno bom ob tebi, Ian," je rekla.

Nasmehnil sem se, nato pa jo objel in poljubil na mehke ustnice. Njene roke so se oklenile mojega pasu, ko mi je pričela vračati poljub. Ni mi bilo mar, če naju gledajo. Ona je bila moje življenje. Alina je bila vse tisto, kar sem si želel.