Poslušam utrip svojega srca.
Kar čutim je teža.
Rana se razprši po nežnih belih prsih.
Prepoji se v krvavih slih.
Za trenutek me zaduši.
Razmišljaj, dihaj!
Soba se mi zavrti pred očmi.
Vidim kako vse beži,
moje telo lebdi.
Duh se nekje izgubi,
v žep skrivnosti zbeži.
Zrak se v napetosti reži,
medtem ko tavam v naivnosti.
Znan glas rezko zavrešči.
Zopet zadiham.
A kaj, ko vedno tako plitko.
