7. Poglavje

1 1 0
                                    

Šla sem v sobo pogledati, če sta pustili kakšno sporočilo. Stopila sem v sobo in si jo ogledala. Bila je pospravljena oziroma nič ni bilo dotaknjeno, še zakonska postelja je bila pospravljena, kod, da ni noben spal v njej.
Stopila sem bližje k postelji in zagledala neko čudno stvar, ki ne vem od kje se je vzela, niti se ne spomnim kdo jo je prinesel. Bila je neka čudna maska, sploh ne vem kaj bi lahko predstavljala, pomenila. Vzela sem to masko in stopila sem še k pisalni mizi in na pisalni mizi je bil listek. Pisalo pa je: Laura gledava te, a ti naju ne vidiš!
Ko sem to prebrala sem postala zelo prestrašena in začela sem gledati okoli, če me kdo gleda, a nobenega ni bilo. Vzela sem listek iz mize in takoj sem stekla v kuhinjo in še bolj sem postala prestrašena. Usedla sem se k mizi in se probala pomiriti, vzela sem si še čaj. Malo sem se pomirila, ko sem spila en požirek čaja.

Sploh nisem vedela, da sem se zagledala v daljavo, ko me je kar naenkrat prestrašilo trkanje na vrata. Prav prestrašila sem se in odskočila sem od mize, šla sem pogledati kdo je, in bila je teta.
“O hvala bogu, da si prišla.” sem ji planila v objem.
“Kaj pa je ljubica? Kaj si toliko prestrašena?” me je vprašala.
“Pridi ti nekaj pokažem.” prijela sem jo za roko in jo zvlekla v kuhinjo.
Pokazala sem ji masko in sporočilo, ki sem ga dobila v njuni sobi.
“Kje si to dobila?” me vpraša teta.
“V njuni sobi. Zjutraj, ko sem se zbudila in šla dol v kuhinjo in vse pripravila za zajtrk, še vmes sem šla odpraviti živali. In ko sem prišla nazaj in si pripravila zajtrk, ju sploh ni bilo. In kadar sem te klicala sem ti povedala kaj je bilo. In po najinem pogovoru sem šla spet pogledati v sobo, če so slučajno pustile kakšno sporočilo. Stopila sem k postelji in dobila to masko in na mizi pa to sporočilo.” ji povem.
“Grozno. Zdaj sem še jaz postala malo prestrašena.” doda teta.
“Verjamem. Jaz sem postala prestrašena, ko sem prebrala listek.” odgovorim.
“Laura, nekaj ti moram povedati.” je povedala teta po dveh minutah tišine.
"Kaj mi moraš povedati?" sem jo vprašala.
"Pridi, greva ven." je dejala teta.

ZAPUŠČENA VASWhere stories live. Discover now