9.1. Poglavje

1 0 0
                                    

Malo me je bilo strah, kaj bo rekel. Glede na to, da nimam nobene šole in da nimam izkušenj se bojim, da me ne bo vzel.
"Jutri zjutraj ob 8h pridi sem, v mojo pisarno." mi je dejal čez čas. 
"Dobro, zmenjeno." sem odgovorila.
Nekako sem se veselila, neke majhne službe, toliko da bom zaslužila za kruh.
S teto sva ustali in tudi on, zahvalila sem se mu in odšle sve ven. In zdaj greve domov, da raztovorive, kar smo kupile v trgovini. 

S teto sve prišle domov in pospravile stvari, ki sva jih nakupili.
“A bi kavo pila?” sem jo vprašala.
“Ja lahko. Bom jaz ta čas pripravila kosilo.” mi je odgovorila.
”Ok. Kakšn idejo pa imaš za kosilo?” sem jo vprašala.
”Ne vem. A ti bi jedla zelenjavno juho in zraven še pečen krompir?” me je vprašala.
”Ja, bom jedla to. Moja mama je delala zelo odlične zelenjavne juhice. In znala je tudi delati krompir na 1000 in en način. Vedno sem uživala v njeni hrani.” sem ji povedala.

”Ti verjamem. Že kot mladenka, je bila rada v kuhinji z mamo. In vedno ji je pomagala. Ko kaj ni znala je vprašala. ” mi je teta povedala.
”Aja? Vidiš tega pa mi nikoli pripovedovala. Niti o tem kako sta se z mojim očetom spoznala. In slišala sem, da kdar sem se rodila, da nisem bila popolnoma nič podobna očetu. In povedali so mi, da naj bi bil še eden dojenček.” sem ji povedala.
”Kje si pa to slišala?” me je teta vprašala.
“Soseda mi je nekaj govorila.” odgovorim.
“A soseda Lojzka?” me vpraša.
“Ja ona.” pritrdim.
“Aaa. Ja nekaj od tega je imela tudi prav.” reče teta.
“Ja? Kaj pa?” jo vprašam.
“Glede dojenčka.”
“Prosim? Kaj ste naredili z dojenčkom?”
“Pravijo, da je umrl.” pove teta.
“A bi bilo mogoče, da bi kje to izvedela?” jo vprašam.
“Nevem Laura. A jaz ne bi rada drezala v to gnezdo.”
“Zakaj ne?”
“Ker za tiste čase o takih rečeh se sploh se ni pogovarjalo. In tvoja mami je bila stara komaj 17 let, ko je tebe in tvojega brata rodila.”
“Kaj? Brata dvojčka sem imela?” vprašam z mešanimi občutki.
“Ja. Ko sta se rodila smo bili veseli. In tudi glede tega je imela Lojzka prav.”
“Glede česa je imela prav?”
“Glede tega, da res nista bila popolnoma nič podobna očetu in tudi zdaj mu nisi nič podobna.” pove.

ZAPUŠČENA VASWhere stories live. Discover now