ZAPUŠČENA VAS

3. Poglavje

Postregla sem jim juho in ta čas sem pripravila še prato.
“Pa saj bi počakale. Pridi pojest juho.” mi reče teta.
“Ja, ja saj bo hitro narejeno.” odgovorim.
Prato sem dala na konec šporgeta, da se ne bi prismodila, ko sem šla jesti juho.
“A počakate, da še jaz pojem juho?” jih vprašam.
“Ja, ja bomo počakale.” odgovori Klara.
Počakale so, da sem še jaz pojedla juho.

“Koliko boste vsega?” jih vprašam.
“A si lahko jaz sama vzamem?” me vpraša Ana.
“Ja, ja lahko.” odgovorim.
Ana se je dvignila in prišla zraven šporgeta in si je vzela. Teti in Klari sem jaz dala in so bile zadovoljne s porcijo, ki sem jima jo dala.
“Žal solate nisem pripravila.” jim rečem, ko sem se usedla k mizi.
“Je že v redu. Saj se bomo že s tem najedle.” pove teta.
“Dobro. Jo bom pa naslednjič pripravila.” pritrdim.
“Ja, ja je že v redu.” reče teta.
“A po kosilo bi pile kavo?” jih vprašam.
“Lahko ja.” odgovori Klara.
“Zmenjeno. Kako je pa stric?” pogledam vse tri.
“Pa v redu je. Začele so ga nekaj kolena matrati.” odgovori teta.
“Aja? A je šel kaj h zdravniku?” jo vprašam.
“Je rekel, da on ni za tako in da je brezveze hodit h zdravniku.” pove teta.
“Aaa, a vseeno bi bilo dobro, da gre h zdravniku.” rečem.
“To mu tudi mitri govorimo, a ne posluša.” pritrdi Klara.
“Vam verjamem.” odgovorim.
Preostanek kosila smo jedle v tišini.

Nedelje tako hitro minejo v dobri družbi. In vedno, komaj čakam, da pridejo na obisk. Med tednom se prav samo počutim. In sem že razmišljala, da bi si dobila kakšno delo za med tednom.
“A bi zdaj pile kavo? Ali bi čaj?” sem jih vprašala.
“Jaz bom čaj. Zdaj mi kava res ne paše.” odgovori Klara.
“Kava.” samo odgovori teta.
“Jaz bom tudi kavo.” odgovori Ana.
“Dobro. Bom pristavila na ogenj vodo za oboje.” odgovorim.
“A ti kako pomagam?” me vpraša Ana.
“Ni potrebe, hvala. Lahko greš pa iskati v skrinjo rogljičke. A bi jih katera jedla?”
“Ja lahko jih greš iskati.” odgovori teta.
Ana je šla iskati rogljičke v skrinjo in smo jih dale v peč v šporgetu.