Prolog

53 3 0
                                    

Smešno je kako se ljudje bojimo. Bojimo se kako si nas drugi ljudje predstavljajo. Ampak ljudje smo le ljudje. Ne bi nas smeli narediti živčne. Težje je seveda ko se soočimo z ljubeznijo, kjer se sploh bojimo na odziv ljubljene osebe, če bi povedali, da do njih čutimo nekaj več. A koliko je to več, pa moraš presoditi sam. Nikoli se ne bi smeli opravičevati za to kar čutimo do nekoga. Ker pa nas je strah, čakamo. In bi brez dlake na jeziku povedali kaj čutimo. In dnevi bežijo, stvari se spreminjajo, a ljubezen ostane. Mi pa preštevamo dneve, ki smo jih pozabili s čakanjem...

Just why I read it?Where stories live. Discover now