Part 2

47 3 1
                                    

  Ljudje smo čudna bitja. Res zelo zelo čudna. Težko nas je razumeti. Včasih sploh ne vemo zakaj smo kaj naredili. Sploh nimamo razloga, pa to še vseeno naredimo. Taki pač smo. Iz mojega mišljenja me je 'zbudil' Tyler. Natančneje Tyler Holm (izgo. Tajler Holm/Hom).
''Ej, stari. Kje si?'' je vprašal. Tu sem, kje pa drugje. Ups, stal sem na hodniku, kot bi okamnel. Mimo mene so švigali dijaki. Začel sem hoditi proti učilnici za prvo uro. Tyler je hodi poleg mene.
''Si živ?'' je spet vprašal. Halo, kako pa bi potem dihal, hodil, bulil?
''Ne, veš mrtev sem pa še vedno govorim in hodim,'' sem zamomljal. Zasmejal se je.
Naj vam malo povem, kdo je sploh Taylor. On je bil prvi, ki je v novi šoli pristopil do mene. Postala sva zakon prijatelja. Star je toliko kot jaz. V šoli mu gre tako kot meni. Preprosto super je.
''Ej, kam pa kam?'' je rekel in se zasmejal. Ja, na angleščino, kam pa?
Pogledal sem ga s pogledom, ki naj bi sporočil: Kaj? Obrnila me je naokoli. Joj, spet. Kar mimo učilnice sem šel. Ne vem kaj se danes dogaja z mano.
''Aaa..'' sem odvrnil.
''Si ga kaj pil?'' me je vprašal, ko sva vstopila v učilnico.
''Am, ne,'' sem rekel.
Usedla sva se v zadnjo klop. Pred nama je sedela Allee Halter. Ne vem zakaj sem to sploh opazil. Zakaj nisem recimo opazil eno drugo dekle? Zakaj sem sploh napisal njeno celo ime in tudi priimek? Bilo mi je všeč ko sem pisal njeno ime, bilo je preprosto a tudi nenavadno. Bila je sama v klopi. Čičkala je po zvezku, oziroma, ni čičkala. Nekaj je pisala. Še enkrat povem, da imajo Allee vsi za čudno...Tako, da nima nobene družbe, nikogar. Sama stopa po hodniku.
Tylor me je dregnil in zašepetal:''Ti je všeč?'' Všeč kdo?
''Kdo?''
''Ona,'' je rekel in s prstom pomignil k Allee.
''Ne...'' sem zamomljal. Kako moraš pomisliti na kaj takega? Nikoli se ne bi zaljubil v največjo čudakinjo na šoli.
''Res?'' pogledal mi je kot, da mi ne zaupa.
''Reess,'' sem rekel malo zadirčno. Kaj mi ne verjameš?
Že sem ga hotel nekaj vprašati, so se vrata učilnice zaprla in vstopila je ga. Sqorack (izgo. Skjurak). Pogovor se je končal. Nisem mu upal karkoli reči, ker bi me 'raca' (vzdevek za ga. Sqorack) napodila k ravnatelju. Vem, bila je zelo zelo zelo zelo in še enkrat zelo tečna in blesava. Oprostite izrazu. Končno je zazvonil zvonec. Tyler je odšel z gručo fantov, jaz pa sem počakal v razredu. Allee je še vedno nekaj pisala v zvezek. Hotel sem govoriti z njo, a ne vem zakaj.
''Hej..'' sem rekel negotovo. Mah butec, zakaj sploh hočeš govoriti z njo? Imel sem občutek, da moram.
Obrnila se je in me pogledala ter zamahnila z roko in rekla: ''Če se misliš norčevati se kar dej.''
Pospravila je zvezke in brez adijo odšla. Rabil sem par sekund, da sem se zavedal kaj se je pravkar zgodilo. Je res mislila, da se bom norčeval z nje?
Stekel sem na hodnik v upanju, da bi bila še kje v bližini. A ni je bilo. Sploh ne znam obrazložiti teh dejanj. Nisem vedel, zakaj to počnem. Zakaj mi je sploh mar za Allee? Ne vem. Res ne. Nimam pojma zakaj. Vidite, ljudje sploh ne moremo nekaterih dejanj razložiti, zakaj smo nekaj naredili. Pač zgodi se. Drugi pa od nas pričakujemo, da jim povemo zakaj smo kaj naredili, kar je čisto brez veze.
Recimo tako. Ti poljubiš punco, potem pa pride drugi fant, ki je fant od te punce in te skoraj ubije, ker si jo poljubil. Potem pa sprašuje zakaj. Pač zgodilo se je, ni bilo namerno, taki so odgovori večine takih primerov. Ampak on še vedno ne verjame. Vse to pripelje do raznih slabih dogodkov. Težko nam je vse razjasniti.
Hvala bogu, da tokrat nisem obstal na hodniku, da bi bulili vame vsi prisotni. Normalno sem hodil naprej ter razmišljal to kar vi berete sedaj. Pouk se je naprej odvijal, jaz pa sem še vedno razmišljal o njej. Gotovo veste koga sem poimenoval s tem zaimkom. Allee, koga drugega pa. Nisem mogel nehati razmišljati, preveč vprašanj sem imel zanjo. Kako, da še nikoli nisem govoril z njo? Kako, da sem jo šele zdaj dobro opazil? Zakaj sem jo sploh opazil? Zakaj?
Na ta vprašanja ne znam odgovoriti. Ko se je pouk končal sem hitro stekel ven ter začel počasi in res počasi hoditi. Bil sem prvi zunaj. Zagotovo se sprašujete zakaj vam pravim to in zakaj sem hitro stekel ven.
Odgovor je, Allee je vedno bila prva zunaj, ker, po moje, ni želela, da bi jo kdo kaj spraševal. Malo sem čakal in kmalu se je prikazala na vratih.
Spet je gledala v tla, jaz sem se delal nevednega in šel za njo. Želel sem izvedeti kje živi. Spet se sprašujete kaj mi je sploh mar za njo. Moram vam povedati, da res, še sam ne vem zakaj to počnem.
Gotovo se je počutila bedno, ker je noben ni maral. Jaz sem bi zagotovo.
Hodila je čisto neslišno, veter ji je mršil lase. Vsakih pet minut jih je dala za uho, a ni kaj veliko pomagalo. Ja, res je, hodila sva več kot 15 minut. Sploh nisem imel pojma kam gre, oziroma greva. Ona mora vsak dan prehoditi več kot 15 minut hoje?!
To ne more biti res, jaz bi crknil če bi moral toliko prehoditi. Ali pa bi šolo premestil pred vrata svoje hiše.                                                                                                                                                                                 ________________________________________________________

To zgodbo pišem sama. Res se opravičujem za vse storjene napake. Teorije? Želite nadaljevanje?

Just why I read it?Where stories live. Discover now