Just why I read it?

Part 1

  Park Forman

Očitno ste opazili, da je moje (prelepo, seveda x'd) ime Park Forman. Ne bom razglabljal o tem, da mi ni všeč in take fore. Ampak vseeno bom. Na kaj pomislita ob imenu Park? Seveda na park, pisan z malo začetnico. To je bilo najbolj glupo pri mojem imenu. Večkrat so me zbadali na račun tega. Dovolj o imenu, vrnimo se raje k meni. Upam, da niste mislili, da je Park žensko ime. No, če pa ste vam povem, da je to moško ime. To si zapomni za vse veke. Pa sem spet zašel k mojemu imenu. Zdaj bom pa res končal s tem..
Star sem 16 let. Hodim v srednjo šolo. To sem čisto za brez veze napisal, ker itak veste, da človek, ki je star 16, ne hodi več v osnovno. V šoli sem povprečen. V redovalnici se znajdejo vse mogoče ocene.
V tem kraju sem nov. Pred kratkim smo se preselili.
Imam mamo ter očeta, kot skoraj vsak najstnik. Za po vrhi tečnega očeta, imam tudi brata Josha. Kaj bi bila družina brez tečnih osebkov? Bila bi 'žina', ne sej se hecam. Da ne bi to napisali v kakšen spis za šolo in potem mene obtožili, ker ste to prebrali in mi verjeli.
Povem vam, da ne morete vsakomur verjeti, kar povejo, napišejo,..Lahko bi si to nekdo izmislil in trosil kot najboljšo pogruntavščino leta oziroma stoletja. Tako kot naša bivša učiteljica za glasbo. Sploh ni imela pojma o glasbi. Trosila nam je neumnosti. Edino kar je bilo dobro je, da smo pri testih lahko prepisovali. Ona pa nas je gledala in zinila niti ene besede. Spet sem zašel s poti tega besedila. Morali se boste sprijazniti s tem.
Kot ponavadi sem se odpravljal v šolo. Oče je bil že v službi, mama pa je bila doma v frizerskem salonu. Ja, prav ste prebrali. Doma imamo frizerski salon. Tako, da se lahko vse punce naročite. Ah, Josh pa je še spal. On je star 13. Sej veste, da hodi v osnovno. V šoli je odličen. Več pa ne rabite vedeti.
''Jaz grem!'' sem zaklical. Upam, da nisem zbudil malega bratca.
''Ok!'' mi je zaklicala nazaj mama. Po glasu sodeč je imela veliko dela. Ta salon je bil povezan z našo hišo, tako, da si vse slišal kaj se dogaja tam notri.
Zunaj je bilo kar mrzlo. Travnate površine v senci so imele še slano. Ura je bila nekaj čez sedem. Do šole imam okoli 10 minut normalne hoje. Seveda bi se lahko peljal tudi z avtobusom. A se pač ne. Še nikoli nisem opazil, da lahko narava sporoča kakšne volje je.
Če je sonce je vesela. Če je dež je žalostna. Če je bolj temno je žalostna, če je bolj sončno je vesela. Ste to že kdaj opazili? Am, najbrž ne. Hodil sem naprej.
Kaj mislite, kakšno je bilo vreme danes? Če ste rekli temno, mračno,..., imate prav. Zdelo se mi je kod, da vsi za nekaj žalujejo. Mogoče pa res.
Končno sem se naslikal pred šolo. Vse je bilo tako čudno. Niti ene žive duše ni bilo v bližini. Razen ene babice, ki je počasi stopala naokoli, bila je že napol mrtva, skoraj. Zato sem jo štel pod nežive duše.
Naenkrat me je prešinila misel. Kaj če se je danes začel pouk ob sedmih, ne pa ob pol osmih?! Nobenega nikjer. Prejšnje dneve je dijakov kar mrgolelo naokoli.
V daljavi sem opazil temno postavo, ki se je večala. Torej mi je prihajala na proti. Čez nekaj trenutkov sem spoznal, da je to Allee Halter (izg. Ali Hater). Kot vedno je bila oblečena v temna oblačila. No, v bistvu, je bila včasih oblečena barvno in prekrasni. Vsak fant si je želel njene pozornosti. A nekega dne se je vse spremenilo. Postala je tiha, temačna, turobna,...postala je čudna. Vsaj tako se je zdela vsem dijakom. Nihče ni vedel zakaj je takšna. Nihče.
Roke je imela v žepih jakne. Gledala je nekam v tla. Veter je mršil njene rdečkaste lase. Njena lica so bila posuta s pegicami, kot bi jih nekdo stresel na njih. Nos je bil rdečkast od mraza.
Če se prav spomnim nisem nikoli govoril z njo. Mogoče enkrat, pa še to najbrž zaradi kakšnega dela v šoli. Po resnici, sem jo komaj tedaj opazil.
Nisem več hodil, samo budil sem vanjo. Sploh ni dvignila pogleda. Hodila je, in to hitro. Kot bi želela ubežati zunanjemu svetu. Tedaj sem razmišljal ali se sploh s kom pogovarja? V šoli, ne. Doma, ne vem. Na žurih, ne. Zakaj bi kdo sploh hodil na zabave, če se z nobenim ne pogovarja? Pač čudna je.
Kar naenkrat pa je dvignila pogled in me ujela s pogledom. Jaz sem hitro spustil glavo in vstopil šolo. Nisem se hotel ozirati nazaj. Kaj če misli, da sem naklepal kaj grdega o njej? Ne, ne misli tega. Upam, no.
Večkrat sem opazil, ko je stopala po hodniku in so bile vse oči uprte vanjo. Brez izjeme. Tudi jaz sem jo gledal. Ter se spraševal, zakaj jo gledamo? Kaj je kaj takega na njej? Želel sem jo vprašati. A kdaj? Nočem, da misli, da jo hočem zajebavat ali kaj podobnega. Zakaj bi to kdo hotel? Zakaj sploh zajebavajo? Ne vem.                                                                                                                                               ___________________________________________________________  

Mnenja? Teorije?