Napačna poteza

2. poglavje: Zabava

Vrata nama je odprla Amber. Vse tri smo se objele in nato sva z Lauro vstopili. Ob najinem prihodu je zabava že bila zelo živa. Bilo je ogromno ljudi, ki so plesali in se zabavali. Z Lauro sva najprej odšli v kuhinjo po pijačo. Obe sva si natočili kozarec piva. Bilo je res dobro! Odpravila sem se poiskat Lucasa. Pogledala sem v vsak kotiček hiše, a ga ni bilo nikjer, zato sem ga poklicala.

»Hej, Lucas! Ali si že tukaj?«

»Oj, Amy! Ravnokar se odpravljam. Imam presenečenje zate, ti pokažem na zabavi. Pridem čez 5 minut, adijo!«

Nestrpno sem pričakovala, da pride. Komaj sem čakala, da ga objamem. Zopet sem odšla v kuhinjo po pijačo in poiskala Lauro. Ko sem hodila po stopnicah sem jo že od daleč opazila. Bila je na robu stopnic in se pogovarjala z nekim tipom. Stopila sem do njiju in ju pozdravila.

»Živjo, Laura! Ali imaš sekundo?«

»Hej! Seveda,« obrnila se je proti tipu in se mu opravičila »pridem takoj, samo minutko.«

Stopili sva na stran.

»Lucas pride kmalu. In mimogrede kdo je ta tip s katerim se družiš?«

»Oh, super! Uf, spoznala sem ga pri pijači. Oba sva si točila pivo in se kar začela pogovarjati. Zdi se mi v redu, ima starejšega brata in ima že svoj avto. To je vse kar vem do zdaj, poskusila bom ohraniti stike, saj bi ga še malo spoznala.«

Bila sem vesela, da Laura ravna premišljeno. Zmeraj ko je spoznala koga je mislila, da je bog, potem pa je bila vedno spet in spet razočarana. Čas je že bil, da na to gleda drugače.

Odšla sem na plesišče, kjer sem srečala Blair in Amber. Blair že dolgo nisem videla, saj sva se nehali družit. Včasih sva bili odlični prijateljici. Pile smo pijačo, plesale in opravljale ljudi. Sredi norega plesa pa me je od zadaj nekdo objel. Vedela sem, da je Lucas. Obrnila sem se ga objela in poljubila.

»Končno! Pogrešala sem te! Pridi greva po pijačo in plesat.«

»Hej! Seveda, kakor rečeš.«

Obema sem natočila še en kozarec piva in odšla sva nazaj na plesišče. Čisto sem že pozabila, kako je plesati z njim, plesal je tako dobro. Ko sva bila oba že utrujena od plesa sva odšla na samo, pred hišo, kjer sva se usedla na staro klop. Objemala sva se in poljubljala. Želela sem samo biti v njegovem objemu in se z njim pogovatjati.

»Torej, kako je bilo v Ameriki? Pogrešala sem te veš.«

»Bilo je v redu. Tudi jaz sem tebe,« je rekel Lucas in me poljubil.»Kaj praviš, da bi se jutri šla kopat. Z nama gre lahko še Laura in jaz lahko koga povabim zanjo če želiš.«

»Super ideja! Laura prav zdaj spoznava nekoga, veš. Mogoče pa je on vsaj malo drugačen od ostalih. Privoščim ji, da bi spoznala koga pravega!«

»Odlično, tudi jaz sem vesel zanjo! Mogoče pa lahko povabimo tudi tega novega tipa, kaj praviš?«

»Meni je prav. Kasneje ju bova povabila. Kakšno presenečenje imaš zame?«

»Oh, saj res! Čisto sem pozabil. Poglej,« Lucas je šel do konca dvorišča. Tam je bil prelep motor rdeče barve. »sam sem si ga kupil, z denarjem katerega sem zaslužil pri študentskem delu. Kaj ni lep? Kaj praviš, da greva en krog?«

»O, Lucas! Ponosna sem nate! Seveda, od vedno sem si želela peljati z motorjem.«

Vključil je motor in mi podal čelado.

»Kaj pa čelada zate Lucas?«

»Ne skrbi zame, saj nama ne bo nič, samo za vsak slučaj.« je rekel Lucas in sedel na motor.

Sedela sem tik za njim in se ga močno oklepala s svojimi rokami. Bila sem vzhičena! Lucas je pritisnil gas in hitro sva zdrvela po cesti.