Ljubezen z sosedinim fantom

Načrt

Z Dereku sva vsak dan načrtovala kako bi naredila načrt, ne da bi poškodovala Lauren in Jaxa. A neuspešno za vsak najin načrt je izvedela Stacey. Bila je veliko pred nama.
~teden dni kasneje~
Bila sva že obupana, pogrešala sem Stello a hkrati sem morala tudi misliti na Lauren kako jo bom osvobodila. Derek in Dave sta se zelo zbližala, ker to je bil del najinega načrta. Pred tednom sem izvedela, da Dave sodeluje z Stacey in takrat se je začel najin načrt.
Naslednji dan sem dobila anonimno pismo na katerem je pisalo "pridi v park danes ob 16 oo, če ne bodo posledice".
~16.00~
Nič me ni moglo več prestrašiti, ker sem vedela da to Stacey tudi želi. Ob prihodu v park sem zagledala zvezano Lauren...
Stacey mi ni pustila do nje in želela je, da grem z njima. Prišle smo v neko zapuščeno stavbo, ki moram priznati je bila zelo strašljiva. Bilo je veliko pajčevine in praha, na katerega sem alergična. Omedlela sem... predstavljala sem si, da je te more že konec vendar realnost je bila čisto drugačna.
Vesela sem bila, da sem bila v isti sobi kot Lauren. Klepetali sva po ure in ure, moram priznati da se je Lauren zelo spremenila. Ni bila več tista, katere sem poznala pred ugrabitvijo. Sploh je nisem več prepoznala!!! Bila je bolj samozavestna,odločna. Videla sem žar v njenih očeh, ki je pravil "Sophia pobegnili bova enkrat za vselej". Upala sem na najboljše.
Minevali so dnevi in z Lauren sva bili še zmeraj ujeti... bila sem srečna, da sem z njo. V tem letu sem jo zelo pogrešala, saj je bila ona edina, ki me je najbolj razumela. Zelo sva se pogrešali. Upanje je vse bolj umiralo, da bova sploh kdaj odšli ven, vendar Lauren je bila cela pozitivna. Verjela je, da naju ljudje iščejo in naju bojo rešili. Stacey je postajala vse bolj in bolj čudna, začela se je histerično smejati in govoriti sama sebi. Bilo me je strah, kaj nama lahko ona naredi.
Prišla je sreda in z njo že 14 dan odkar sem ujeta. K nama je prišla Stacey z hrano... zagledala sem telefon v njenem levem žepu in ga tudi naskrivaj vzela. Odšla je in takrat sem poklicala Dereka ter mu povedala kje se nahajamo. V teh dneh nisem nič slišala o Jaxu in začelo me je že skrbeti.
~čez 2 uri~
Slišali sva strele,krike... bili sva prestrašeni in bala sem se, da je Stacey poškodovala Dereka. V tistem trenutku je prišel Derek ter naju osvobodil a žal...
V naslednji sobi smo našli mrtvega Jaxa. Truplo je bilo že celo razpadeno, videla sem da ga je ustrelila v glavo. Bilo je videti grozljivo in vedela sem, da bom po tem imela nočne more. A to je bilo še najmanj, strah me je bila reakcija Dereka. Izgubil je svojega najboljšega prijatelja navsezadnje.
Policija je aretirala Stacey in odpeljali so jo v umobolnico. Bilo mi je precej težko za njo saj si je z tem uničila življenje.
Dnevi so minevali in bližali so se božični prazniki. Bila sem vesela, ker je bil končno mir a ne vem no, v srcu nisem čutila tega zadovoljstva. Čutila sem, da še ni konec!
Dnevi, meseci, minilo je že leto odkar nisem slišala kakšne novice o Stacey. Odločila sem se, da jo grem obiskat v umobolnico. Sestra me je odpeljala v tisto sobo, a Stacey ni bilo nikjer. Pogledali sva v kopalnico in tam je tudi ni bilo.
Naenkrat se je prikazala z nožem v roki in me zabodla v želodec. Začela sem močno krvaveti in takrat je pobegnila in me pustila ležati v mlaki krvi. Vse se mi je stemnilo pred očmi... Spomnim se, da je prišla neka sestra zatem in poklicala reševalce. Bila sem v kritičnem stanju in le vprašanje časa je bilo kdaj bom umrla. Derek in vsi ostali so se bali, da se bo to res zgodilo.
~mesec kasneje~
Prebudila sem se iz kome in Derek me je presrečen že čakal z rožami v roki. Poljubil me je na lico in mi dejal "končno si se zbudila ljubezen moja, ne veš kako me je skrbelo zate. Ne skrbi dobila bova to Stacey in jo enkrat za vselej poslala v zapor!"
V bolnišnici sem bila še 14 dni in po mesecu sem se spet vrnila v šolo. Lauren je bila vsa presrečna in res, moja želja se je uresničla. Lauren ni bila sama, bila je z Daveo in... držala sta se za roke!!!
Bila sem presrečna za njiju, a kot veste sreča nikoli ne traja predolgo. Že kaj kmalu se obrne in meni se je...