Ljubezen z sosedinim fantom

Prvi zmenek

Dnevi so minevali vse bolj hitro in tako kot so minevali dnevi je rasla najina ljubezen. Z Dereku sem bila zelo srečna in kot lahko predvidevam tudi on z mano. Povabil me je na prvi zmenek!!!
Bila sem presrečna, a hkrati tudi v šoku "kaj naj oblečem!!!" Sem rekla, a on se je samo nasmehnil ter dejal " ne glede na to kako boš oblečena, za mene boš zmeri najlepša punca na sveto, ne na sveto, v vesolju!!" Poljubil me je in tako sva z roko v roki odšla do naslednje ure.
Zmeraj mi je bila matematika dolgočasna, a zdaj nič več. Z Dereko sva se celo uro spogledovala in zaželela sem si, da ta ura ne bi nikoli minila.
Po pouku sva se z Lauren dobili, da bi šli v New Yorker, saj vsa moja oblačila pač niso bila primerna za zmenek....
V New Yorkerju sva bili že 1 uro in jaz nisem še nič našla primernega za zmenek, Lauren se mi je samo nasmehnila ter dejala " joj Sophia mal preveč kompliciraš, pokazala sem ti že 10 top oblek in kolikor te poznam bi takoj že 1 vzela, zdaj pa toliko kompliciraš, saj je samo 1 zmenek in še dejal ti je, ne glede na to kar oblečeš si najlepša punca v vesolju", odgovorila sem ji "sam sej veš, to je moj prvi zmenek in bojim se, da Dereku ne bi bila več všeč", ona se mi je samo nasmehnila in tako sem končno zbrala eno obleko. Bila je rdeča z čipkami pri rokavih, Derek bo vsaj upam da ostal brez besed.
Ura je odbila 7 in Derek je pozvonil na vrata, odprla sem mu in takrat zagledam, rdečo vrtnico, ki jo je držal, dejal je "lepa rdeča vrtnica, za najlepšo punco na svetu, ki jo ljubim". Takrat mi je prvič rekel, da me ljubi.
Jaz sem se mu samo nasmehnila ter ga poljubila. Odšla sva v neko restavracijo, ki še sploh nisem vedela, da obstaja pa tu v Mariboru živim že 10 let!
Ura je bila že skoraj 11 in tako sva se odpravila proti domu...
Celo pot sva se pogovarjala le o najinem zmenku in kako se imava rada...
Ob koncu poti sva se poljubila ter vsak odšla svojo pot....
Komaj sem čakala, da pride ponedeljek, da se bova spet videla. V nedeljo ni imel časa, saj se je selil od bivše k svojim staršem. Videla sem, da je bila Anastasia zelo jezna.
Končno je prišel ponedeljek in z Dereku sva skupaj odšla v šolo in celo pot govorila le kaj se nama je dogajalo med vikendom....
Šolske ure so minile zeloo hitro in tako sem se poslovila od Lauren ter odšla z Dereku domov.
Naslednji dan ni bilo niti Anastasie niti Lauren v šoli, kar je bilo nama zelo čudno. Vsaj stokrat sem poklicala Lauren, a javila se mi ni. V tistem trenutko me pokliče mama "ljubica oprosti, če te motim, a to moraš takoj izvedeti.... pridita z Dereku takoj po pouku v kavarno blizu šole, tam vaju poberem in nekam gremo". Mamine besede so me zelo presenetile, saj še nikoli ni zvenela tako žalostno in bala sem se, da je kaj narobe.
Po koncu pouka sva odšla z Dereku do kavarne in res.... tam naju je vsa objokana čakala mama in dejala je "ljubica vem, da te bo zelo portlo ampak ti moram povedati... ljubica, Lauren je včeraj po šoli doživela prometno nesrečo in tako je žal po hudih poškodbah umrla".
Takrat se mi je ustavil svet, izgubila sem svojo edino in najboljšo prijateljico in vedela sem, da je nikoli več ne bom videla....

Hvala vam za podporo in branje moje prve knjige, vesela bi bila tudi, če me kontaktirate in mi napišete kakšne pohvale ali kritike o tej knjigi ;), se vidimo prihodnjič :).