Alibi

Prologue

"Psica!"

Udarec je bolel. Bila sem prepričana, da je to storil v trenutku, ko je bil jezen. Vendar ne. Namenoma je njegova roka švignila po mojemu licu. Bolelo me je. Pravzaprav sem bila šokirana nad njegovim dejanjem.

"Kako si lahko?!" se je še naprej drl. Njegova slina, ki je pršela iz njegovih ust, je pristala na meni. Ogabno. Šlo mi je na bruhanje.

"Sam si kriv," sem končno rekla.

"Prevarala si me!"

Zastrmela sem se v njegove oči. Prevarala sem ga, da. Vendar sem to storila samo zato, ker je postajal nasilen do mene. Zapiral me je v kletko iz katere nisem smela. Bila sem v zlati kletki: imela sem vse, vendar ne svobode ...

"Konec je," sem šepnila.

"Ni konec, prasica!" je skočil name. Udarec je priletel v moj trebuh. Vzelo mi je sapo. Zastokala sem od bolečine.

Boli. Boli. Boli.

Odmaknil se je, jaz pa sem se naslonila na steno in počasi zdrsela dol. Nisem zmogla več trpeti njegovega nasilja.

"J.ebi se," sem šepnila, preden me je zajela tema.