Skupaj Za Vedno

2. POGLAVJE

Sem na čolnu in gledam delfine kako skačejo okoli mene. Oblečena sem v super lepe kopalke in zraven mene stoji...
"Aaaaaaaaaa!" zakričim. Nekaj mokrega in mrzlega me je poškropilo.
Zbudim se.
"Joj že celih 5 minut te poskušam zbuditi. Zamujaš! Ura je že 7.00. Čez pol ure se ti začne šola! Daj zmigaj se!!" mami mi spet ne da miru.
Leno se vstanem iz postelje in si želim, da mi ne bi bilo treba vstati. Komaj čakam na poletje. Še štirje meseci in bom končno iz osnovne.
"Zajtrk boš pojedla v avtuuuu! Danes te peljem. Aja pa tvoja razredničarka je klicala zvečer. A si res dobila enko pri matematiki???!! In mi nisi povedala??!" postajala je vedno bolj jezna med tem, ko sem jaz odšla v kopalnico, ona pa je bila v kuhinji. Pogovarjava se čez celo hušo in ko je jezna je pomoje tako še najbolje.
"Mami.... sej ti bi povedala enkrat.... Včeraj ti nisem želela dajati še več muk, ker si že itak imela slab dan..." ji rečem in se probam spraviti iz te godlje.
"Okej veš kaj? Odločla sem se. Danes bom poklicala Natašo in se zmenila za tutorstvo z Leonom. Ne gre več tako dalje! Moreš priti na dobro srednjo šolo in matematiko boš zagotovo imela tudi v srednji šoli!" to mi reče z njenim odvetniškim glasom. No ja.... sej je odvetnica. Že dva tedna je odkar so bili tukaj in upala sem, da bo pozabila na tutorstvo pa vendarle ni...
"Joj mami.... sej ni treba sej se bom učila in popravla..." ji pravim.
"Ne sem že odločena." reče trmasto in že piše Nataši. Odpravima se v avto in se odpeljema.
Ko prispem v šolo, bi se najraje obrnila in stekla takoj nazaj ven. Spominjala me na zapor.
No sej moje ocene niso bile slabe pri drugih predmetih... le matematika je bila...grozna. Grem do svoje omarice in se hitro preobujem, saj zamujam že 5 minut in potem tečem po stopnicah in prihitim v razred.
"Dobro jutro. Se opravičujem za zamudo." rečem in se previdno sprehodim do mojega mesta.
"Dobro jutro Zoja. In zakaj zamujaš?" me vpraša učiteljica Kovač. Uči zgodovino.
"No budilka mi ni zvonila..." sem rekla in upala, da ne bo zastavila še več vprašanj, ampak ne. Naredila je nekaj hujšega, ker se je pač odločila, da mi bo pokvarila celi dan.
"No danes je prvi dan, ko sprašujem in dovmevam, da si se pozno zvečer učila in se zato zjutraj težko zbudila in da zdaj znaš, ker si vprašana prva zaradi zamujanja." to reče zelo nasmejano, jaz pa kričim v sebi, ker sem spet pozabila in se nisem učila.
Vpraša me in na koncu dobim 3. Mami ne bo preveč vesela. No saj sama s sabo tudi nisem zadovoljna. Celi dan se zaradi zgodovine počutim slabo in ko pridem peš domov sploh nevem, kaj naj mami rečem.
"Zdravo." rečem, ko vstopim skozi vrata.
"Zdravo. Kako je bilo v šoli?" mami me vedno vpraša enako.
"Nevem no... zgodovino me je vprašala in dobila sem....3." rečem in upam, da ne bo preveč razočarana.
"No nisem najbolj vesela ampak je kar je. Danes ob 17.00 pride Leon. Delala bosta matematiko. Pospravi sobo, da bosta lahko delala in prosim prezrači jo, da bo lahko sploh dihal v njej." reče in se razveseli. Jaz pa samo vidim, kako mi bo nerodno, ko bova skupaj delala in bom izpadla kot največja budala, ker ne znam reševati vseh teh enačb in izrazov.
"A pride Sara tudi?" vprašam.
"Ne samo Leon pride. Sara ima obveznosti in želim, da se učiš ne pa pogovarjaš. Zato pride Leon in no... jaz imam ob pol šestih sestanek v službi tako, da ga bom pozdravila potem pa šla in bosta sama doma. Potem pa pridem ob 19.00 domov, ker naj bi Leon potem počasi šel in želim pozdraviti Natašo. Joj...res upam, da se mi sestanek ne bo zavlekel... torej si razumela?"
"Ja mami sem...." rečem in globoko izdihnem.
"Pojdi pospravit sobo zdaj. Že čez dve uri bo tu in dvomim, da bosta lahko delala v takšnem neredu." zavijem z očmi in grem v sobo, kjer se vržem na posteljo in samo upam, da se to, ker mi je ravno kar povedala.... ne bo res zgodilo.
Počasi si pospravljam sobo in preoblečem se v trenerko in preveliko majico. Potem si naredim figo in dam slušalke na ušesa. Poslušam kar vse glasbenike po vrsti in zraven pospravljam. Na mizi imam nered od zvezkov in papirjev, na postelji pa kup oblačil, ki jih prelagam zvečer na mizo, zjutraj na posteljo. Zmečem jih v omaro in na koncu na stežaj odprem okno, da se dobro prezrači. Nastavim še dišavo z vonjem po vaniliji in odpeljem stol iz pisarne v sobo, da bova lahko oba sedela. Ko je vse pospravljeno, se vržem na posteljo in malo zadremam....
"ZOJA! Leon bo tu čez pet minut!" mami kriči in jaz še vedno ležim na postelji. Ko se končno zavedam kaj je rekla, grem v kopalnico si spustim razcefrano figo in si preoblečem majico v eno bolj čisto. Potem pa se odpravim dol.

Se nadaljuje...