Ledene oči (on hold)

12. ali nasvet za Liz

Elizabet je ravnokar prepisala zadnjo črko, ko se je v knjižnico vrnila Alma. Elizabet je vstala in liste, popisane s črkami odnesla k Almi

»Ali lahko pogledaš ali sem pravilno napisala?« je rekla in dvignila liste.

Alma se je nasmehnila in pregledala papirje. Ko je na papirjih je videla umetelno napisane črke je pokleknila in pogledala deklici v oči »Ali si to ti napisala?«

 Elizabet je pogledala k čeveljčkom, ki jih je imela obute in odgovorila:

»Ja, ampak moji prvi poskusi niso bili tako lepi« in je stekla k mizici z še več papirji.

Ko je Alma prelistala papirje je opazila, da se je pisava hitro izboljševala.

»Kdaj si se začela učiti črke?«

Elizabet je sklonila glavo in prestrašeno povedala:

»Ponoči nisem mogla spati pa sem šla v knjižnico in se učila črke. Ampak sem knjigo vrnila na polico, ko sem se šla spat!«

Alma je prestrašeno Elizabet objela in ji zagotovila, da ni storila nič narobe ter jo vprašala če potrebuje pomoč pri učenju. Elizabet je dvignila glavo in prosila

» Ali mi pokažeš kako se bere besede. Črke znam prebrati besede pa mi ne grejo.«

Alma je Elizabet pobožala po glavi in ji razložila:

» Celo pri branju so neka pravila, recimo lažje bereš če črke povezuješ po zlogih kasneje pa boš znala že celotne besede. Pridi vsak dan petih popoldne in te bom učila. Zdaj se pa pojdi igrat!«

Elizabet je vsa srečna stekla iz knjižnice in na dvorišče tam je zagledala Mati Klavdijo. Mati Klavdija je sedela na klopci pri vodnjaku in dremala, saj je imela že 80 let. Elizabet je zato tiho stekla mimo nje in proti zadnjemu delu samostanskega dvorišča.