2. Poglavje ali trušč v knjižnici!

152 15 0
                                    

Samostanska knjižnica

»Kaj je ta trušč!« se je zadrl Oče Dominik.

»Otrok, otrok je, deklica«

»Glej njene lase in oči.«

»Mogoče je albin«                    

  »ni albin, njene oči so modre in ne bele!«

»Kaj pa blebetate, bi se me usmilile in mi povedale kaj se dogaja« je poprosil Oče Dominik. Mati prednica se mu je približala in opisala

»na pragu samostana sem našla košaro z otrokom in ostale nune zganjajo cirkus. Ne vem kaj bo večja katastrofa če deklico obdržimo ali če jo odpeljemo v pravo sirotišnico.«

»Zakaj pa je ne bi peljali v sirotišnico?«

»Saj ti najbolje veš, kako je v sirotišnici, že če si malo drugačen. Ona sploh verjetno ne bi preživela«

»Kaj je res tako drugačna?«: je vprašal Oče.

»Nisi je še videl, kajne? Njeni lasje so beli in njene oči so tako svetlo modre kot led v jezeru.«

»Hej, prinesite jo, da jo še vidi Oče Dominik!« je povzdignila glas Mati prednica.

Nune so se umirile in prinesle košaro z dekletcem,ki je povzročila tako zmedo. Otrok je bil še majhen star verjetno le kak teden ali dva. In tistih nekaj las, ki jih je imela so bile barve sveže zapadlega snega, oči pa modre kot najbolj modri ledeniki. Oče je od presenečenja razširil oči, saj je takoj razumel skrbi Matere prednice.

»Nimamo izbire, obdržali jo bomo,da bo imela vsaj otroštvo brez skrbi. Ampak kdo bo skrbel zanjo?« se je odločil.

Nune so takoj začele vznemirjeno vzklikati

»jaz jo bom čuvala!«,

»Ne jaz bom skrbela zanjo!«

»Ne, ne boš, jaz bom!«

»Ne, jaz bom« in to bi se nadaljevalo če ne bi mati prednica določila, da bo nanjo pazila vsaka en dan po abecednem redu in to tedaj ko ne bo imela veliko drugih obveznosti. Saj so nune morale same skrbeti za hrano, čistost, popravila, knjižnico, dnevnik,…

Nune so se že odpravile iz knjižnice ko se je zaslišalo vprašanje »Kdaj pa je rojena? Prijaviti jo moramo na urad za novorojence!«

Oče Dominik se je udaril po glavi. Stekel je do košare na mizi in jo obrnil na glavo. A vse kar je padlo iz košare je bil črn plašč. Na robovih plošča je bil odtisnjen vzorec ki je največkrat upodobljen v knjigah o magiji, a nihče ne zna povedati kaj pomeni. Oče Dominik je samo zmajal z glavo in dejal »No, tole bomo shranili. V register pa bomo vpisali, da se je rodila med koncem decembra in 1. Januarjem. Za ime bom pa še malo razmislil. Zdaj pa pojdite in poskrbite za otroka in ne pozabite na svoja opravila.«

Mati prednica in Oče Dominik sta se odpravila skupaj v kabinet samostana. Hodila sta v tišini in vsak za sebe razmišljala kako bi poimenovali dekletce.

Ledene oči (on hold)Where stories live. Discover now