Ledene oči (on hold)

15.poglavje ali kriza in nesreče

Meg je stopila korak nazaj in tipala za sabo po mizi. S prsti je zatipala škarje in jih je ravno hotela dvigniti, ko so se odprla vrata in sta v sobo vstopili Elizabet in Danica.

Danica je bila stara okoli štirideset in je nosila nunsko oblačilo, pod roko pa ji je ždela velika enciklopedija bitij.

Ko sta vstopili se je bitjece obrnilo proti njima in zarenčalo.

Ampak Elizabet je ne glede na renčanje stekla k bitjecu in ga objela.

Ko so živalco obkrožali njeni beli lasje, se je ta pomirila, kajti lasje so živalco spominjali na krzno njene matere in počutila se je varno v njenem objemu. Elizabet je dvignila živalco in sedla na tla, tam se je njena štiriletna volja zlomila in začela je hlipati. Jokala je zaradi groze in strahu, ki ga je doživela  ko je roža napadla njo in bitjece in zaradi panike, ki je nastala potem.

Ko je tako hlipala pa je Meg vse, kar se je zgodilo razložila Danici, ter jo prosila, da ugotovi vrsto in spol bitjeca.

Medtem pa je Oče Dominik odšel v svoj kabinet in poklical urad za magično varnost.

»Dober dan! Kličem iz samostana Sv. Lucije in bi rad prijavil napad in zajetje Rdeče Mesojedke. Na srečo nihče ni bil ranjen in zanima me kdaj bodo prispeli iz šole od koder je pobegnila rastlina, da jo prevzamejo?«

»Torej rastlina je pobegnila včeraj iz šole v mestu Arenu. Novica še ni prišla v tisk, ker so rastlino pogrešili šele zjutraj, zato se opravičujemo za vsakršno škodo, ki je nastala. Prosim ali lahko poveste samostan Sv. Lucije v katerem mestu?«

»V mestu Narto.«

»Ste rekli mesto Narto, saj to je oddaljeno več kot 500 km. Ta vrsta mesojedk ponavadi napade najbližje tarče. Zakaj bi se odpravila tako daleč?«

»Niti sanja se mi ne zakaj. Napadla je štiriletno deklico. Deklica ni bila poškodovana, ker je neka žival skočila v rožo.«

»No, obvestil bom šolo in prišli bodo v najmanj petih dneh ampak lahko traja dlje. Upam, da bo žival preživela. Lep dan še naprej!«

Dominik je ostal z slušalko v roki, ko je njegov sogovornik prekinil zvezo. Odložil je slušalko in se odpravil na dvorišče kjer je sedela Mati Klavdija.

Stopil je k njej in prisedel. »Klavdija, danes je Elizabet napadla Rdeča mesojedka.«

Počakal je na odgovor ampak, ker ga ni dobil se je nagnil bližje k Klavdiji in opazil, da ne diha.

Dvignil je roko in poskušal najti utrip, a ga ni bilo. Ko se je je dotaknil je bila hladna kot kamen. Mrtva je morala biti vsaj eno uro.

Spet se je odpravil v kabinet, da bo poklical v bolnišnico o smrti Matere Klavdije.

Nato se je enostavno zrušil na stol v kabinetu ter se pripravil, da bo sporočil novico naprej.