We Went To London (Šli smo v London)

1. Poglavje

1.

Za vse slovnične napake se v naprej opravičujem. Vsi komentarji pozitivni in negativni mi bodo veliko pomenili, sam bom vedela kako se lahko izboljšam. Hvala.
Enjoy

Imam zele lepe sanje. Ležim na ležalniku in nekdo me poboža  po rami ter nežno dahne moje ime.Zbudim se in se začudim, saj je zunaj že presvetlo za uro ob kateri običajno vstanem, pogledam na uro, drek budilka mi ni zvonila in to že drugič v tem tednu. Hitro vstanem pogledam vozni red avtobusov. Pohitim v kopalnico in v ogledalu me pričaka moja zaspana podoba: poležani lasje in okrogli kolobarji pod mojimi zelenimi očmi. Iz omare v kopalnici vzamem glavnik in počešem svoje dolge rjave lase. Nanesem še korektor na temno mesto pod očmi, nalijem si vodo v plastenko, se oblečem in pripravljena sem na odhod. ''Waw, carsko uspelo mi je v le petih minutah'' pomislim. Stečem in ravno še ujamem avtobus. Sedem na prvi sedež in iz torbe vzamem slušalke ter jih vključim v telefon in zaslišim svojo najljubšo skupino Imagine Dragons. Dobim sms, ki ga je poslala Lucija (ob tem času sem običajno že v šoli) sms: ''Hey,trot a spet zamujaš ;) xxx L ''

''Jp, zaspala, reč foksi da mi avtobus zamuja'' odpišem Luciji (Lucy). Dobim odgovor ''Okej,bom rekla'', za več pa ni bilo časa, ker se je prva ura že začela. Zavzdihnem, saj mi manjkalo le še 2 neopravičene ure do ukora.

Ko končno prispem do šole, na prehodu čez cesto, je kot vedno takrat, ko se mi mudi rdeča luč na semaforju. Pogledala sem na uro ''Shit zamujam že 15 minut.'' Ko stopim v šolo, vidim prazno mesto tam, kjer je po navadi dežurni. Telefon mi zavibrira, zato pogledam kaj je narobe. ''Super, le še 15% baterije. Uff,takšne stvari mi zelo polepšajo dan.'' Pomislim. Na enkrat me nekaj zbije na tla. Pogledam kaj je bilo in vidim stati zmedenega fanta pred mano. Ponudi mi roko, da lahko vstanem. Upravičim se mu in on se mi nasmehne. O moj bog, kako božanski nasmeh ima. Odpravim se po stopnicah do razreda. Potrkam, pozdravim in rečem:

''Em....dan. R-res oprostite avtobus je spet zamujal''

Poskušam ostati resna saj s kotičkom očesa vidim da se mi Lucy kot vedno reži v glavo.

''To je že drugič ta teden zdi se mi da bo bolje da greš jutri na en avtobus prej. Samo še danes ti oprostim, naslednjič bo neopravičena. Lahko sedeš'' reče kot zmeraj slabo razpoložena razredničarka. Stopim v klop, kjer že sedi nasmejana Lucy.

''Bus zamujal ane?'' sarkastično reče Lucy, ki ima danes svoje oči čokoladne barve obrobljene s črnim črtalom za oči ter lase, svetlo rjave barve spletene v takšno kito kot jo ima Katniss Everdeen v Igrah lakote. Dve besede: res carsko.

''Oki no, priznam kriva sem, budilka ni zvonila. Nekdo je pa danes imel čas'' rečem.

Lucy se nasmehne in rahlo zardi: ''Se zgodi.''

''Lucija, Sara!!! Tišina. Spet govorita. Sara zamudiš, nato pa še motiš pouk. Še eno taka pa bosta obe vprašani.'' Zavpije razredničarka. Obe v en glas zamomljava ''Ja, se bova potrudili''

In tako mi moja preljuba razredničarka spet uniči jutro. Iz torbe vzamem zvezke in se trudim slediti izjemno dolgočasni uri. Iz razmišljanja me prebudi to, da nekdo potrka na vrata. V razred stopi dežuren, tisti luštkan fant zelenih oči svetlo rjavih las-ja točno ta od zjutraj

''Omg'' reče Lucija. Pogledam jo in rečem

''Ja zgleda kot Colton Haynes...O shit v njega sem se zabila. Joj zmeraj vse uničim''.

''Ja tako kot tiste mafine od včeraj'' reče Lucy.

''To je že preteklost. Zdaj samo uživaj v razgledu''.

Zopet naju prekine razredničarka ''Tišina ali pa greste k ravnatelju vsi, ki samo pisnete''.

Fant, ki je prišel v razred se nasmehne in začne brati: