We Went To London (Šli smo v London)

4. Poglavje

4.

Pri zadnji uri danes (razredni uri) smo se pogovarjali o nasilju med vrstniki. Zelo dolgočasna ura skoraj sem zaspala. Med govorjenjem je razredničarka cel čas jezno gledala Lucijo. Na koncu razredničarka reče: ''Mislila sem da se v tem razredu znate obnašati. Po pogovoru v zbornici smo se odločili, da tega otročjega prekrška Lucije in Tinkare, ne bomo kaznovali. Opozarjam, da kar koli podobnega se bo kaznovalo z izključitvijo.''

***

Minil je en teden in hvala bogu nisem dobila še kakšne enke. Sedaj sedim pri biologiji in odštevam sekunde do trenutka, ko nam bo Klada povedala ocene testa. Končno.

'' Na testi ste naredili veliko klasičnih in neumnih napak. Pisali ste zelo slabo, kar devet cvekov in le ena petica.'' je rekla Klada. V razredu je nastal hrup in pogovarjali smo se le v tem kdo je lahko pisal en in kdo ne. ''Tišina!! Če boste glasni, ne bom povedala ocen. Tim pet, Lucija ena, Anže tri, Klara dve, David štiri, Sara ena,......''

Šokirana sem in še zmeraj ne morem verjeti kako je možna ena, če pa sem imela plonkce. Vzamem telefon iz torbe in napišem sms mami: ''Bio sem pisala ena. Popravljam čez en teden''

Čez nekaj minut mi telefon zavibrira in poglodam od mami sms: ''Me ne zanima kdaj ponavljaš, če želiš iti v London, se boš učila in že prvič pisala dobro. Sej vem, da nič za šolo ne delaš. Dovolj te imam!!''

Ta sms mi je še bolj uničil dan in pomenil je, da ne smem v London. Tim je razdelil vse teste. Ko sem dobila test, se mi je Klara škodoželjno nasmehnila. K moji mizi pride David in me objame čez ramena ''Samo pogledam test. Mogoče najdem kakšno piko'' reče in se mi nasmehne.

''Ja, upam. Mami mi je poslala sms, da ne smem v London.''

''Zakaj?'' me vpraša, nato pa veselo vzklikne ''Evo, našel sem ti še eno točko lih za dve!!''

''Kaj, resno? O, ker car si. Hvala.'' Rečem in stečem k Kladi.

Klada me začudeno pogleda in mi vzame test, da bi preštela točke.

''Res se opravičujem za to napako in čestitam za dvojko'' reče ter prečrta enko v redovalnici in dopiše dve. Zvonilo je za konec ure.

***

''Bravo. Ti imaš pa res srečo.'' mi čestita Anže.

''Mene je pa dobila. Zdelo se mi je, da bi lahko dobila tri'' reče Lucy.

''To je pa zato, ker ne znaš plonkati'' ji odvrne Anže in ji pokaže jezik ter si je prislužil Lucijin srep pogled.

Ujame nas David in nam reče: ''Zdele gremo v Meka jest. Če se kdo slučajno premisli, ga bom zvlekel tja.''

''Se že bojim. Bom mami poklical.'' Se Anže trudi oponašati Tinkaro.

''Sej bomo šli. Ne skrbi.'' poskušam pomiriti Davida

''A gremo z busom, ker se mi ne da hodit.'' Reče Lucija.

Vsi se strinjamo in se odpravimo proti najbližjemu McDonaldsu. Ko vstopimo, vidimo da ni gneče in si oddahnemo. Naročim McChicken, pomfri in sladoled s karamelo in ker sem prva, grem rezervirati mizo. Kmalu pride Lucija s podobnim naročilom kot ga imam jaz. Čez deset minut pa se prikažeta David in Anže s polnima pladnjema, da komaj neseta.

''Kakšna bajsa sta'' jima reče Lucija.

David pride do mize, medtem pa se Anže spotakne ob stol in mu nekaj stvari pade s pladnja. Začnemo se smejat. ''Kakšen štor si no,'' mu rečem.

''Tiho bodi,'' mi reče in pobere vso hrano iz tal, kot da se mu ne bi nič zgodilo in se prisede. Če se prav spomnim, se mu to zmeraj dogaja.

Zaslišim glasbo svojega najljubšega pevca (Eric Saade-Girl From Sweden, aja pa zgoraj je video te carske muske) in Lucy me spomni, da imam to nastavljeno za zvonenje telefona. Ja, včasih se resno sprašujem kako lahko vse pozabim.

''Mami me kliče. Ne naredite sranja,'' jim rečem ter se javim.

''Živjo Sara. Samo povedati ti moram, da sem na šolski strani našla datum za vaš preizkus.''

''Ja. Povej že,'' rečem. Vav celo do besede sem prišla. Nato pa zaslišim

''Čik iz ust!! Fuj Sara. Zakaj si me polila?''

''No preizkus za London imate čez dva dni. Ja, v petek. A te spet prekinjajo med klicom.''

''Vav že. Ja tako kot zmeraj. Hvala da si poklicala'' rečem in prekinem.

''F*ck zakaj si me polila?''reče Anže. Vidim, da ima kavbojke in majco polito s Coca-Colo, ups.

''Nisem jaz polita. Opozorila sem. Samo povem nekaj pomembnega.'' rečem in zavlačujem.

''Daj no povej. Razgnalo me bo'' reče Sara.

''Oki. Test za v London imamo v petek''

In pred mano se znajdejo trije prikupni šokirani obrazki.

''Itak se zafrkava'' reče Anže.

''Potem mi pa povej zakaj me je mami klicala.''

''Ammm, nevem'' reče Anže.

''Mislim da se ne zafrkava in da je res'' zaskrbljeno reče David.

''Kako mi bo sploh uspel?'' zaskrbljeno reče Sara.

''Poglej si par YouTube videov pa bo šlo. Sej važno, da se znaš pogovarjat'' ji spodbudno reče David.

''Če bi bilo tako lahko pa ne bi zabijala vseh testov''

Anže in David zavijeta z očmi. Ker se nam mudi na avtobus, hitro pospravimo pladnje in odidemo. Pri sebi sklenem, da si bom pogledala nekaj videov, kar ne bo tako težko ;).

A/N: Upam, da z zgodbico nisem zabluzila. Zelo me zanima kakšna se vam zdi zgodbica. Če vam je zgodbica všeč ne pozabite pritisnite vote :D