Mavrica v nevihti

3. POGLAVJE - MAVRICA

"Po vsakem dežju pride mavrica."

ALEX:

»Alex dobro me poslušaj, ostani miren, prav. To se ji večkrat zgodi. Odpni ji pas in jo spravi v ležeči položaj.« Poskusil sem ostati miren in odpel Rose ter sledil navodilom gospe Tomlinson. Rosino glavo sem previdno položil na moja kolena, noge pa ji zravnal prek sedežev. »Sem že.« sem rekel precej odločno. »Dobro. Zdaj pa odstrani preprogo pod tvojimi čevlji in boš videl, da se tla pod preprogo lahko odprejo z majhnim pokrovom. Tam notri je prostor v kateri je maska za kisik. Jo imaš?« Naredil sem točno tako kot je rekla in dobil kisikovo masko. » Ja, imam.« 

Roke so se mi tresle, nisem vedel kaj naj storim. Vse se je dogajalo v nekaj sekundah. » Dobro, odlično ti gre Alex. Zdaj pa ji masko lepo namesti od nosu in čez usta. In videl boš pumpico ki je nameščena zraven. Na vsakih 5 sekund jo stisni.« Masko sem ji lepo namestil in štel do 5 ter jo stisnil. In ponovil še enkrat. Ampak Rose še je vedno bila v nezavesti. Opazil sem, da se je avto ustavil, kar pomeni da smo doma. » Prosim Alex pomagaj mi. Boš?« Njena mama je bila v zelo velikih skrbeh in z veseljem sem priskočil na pomoč. 

  « Seveda. Kaj še naredim?« Vzela je Rose iz mojega naročja in jo dvignila brez napora. »Prosim ,da neseš vajini torbi noter, pa še ena vrečka H&M je na sprednjem sedežu.« Takoj sem šel po torbi in vrečko in nato noter v njihovo hišo. Odložil sem stvari v kuhinjo, ko sem slišal da me njena mama potrebuje. »Alex prideš gor, prosim.« Odhitel sem gor po stopnicah in videl Rose ležati v njeni postelji. Mama ji je na roko že dala aparat za krvni pritisk in masko je imela še vedno gor. »Prosim pomagaj z masko.« Pokimal sem in ji na vsaki pet sekund stisnil pumpico.

 Nisem mogel verjeti, da se je pred pol urami smejala in bila polna energije, zdaj pa leži v nezavesti. Njena mama je odhitela iz sobe in prišla nazaj z nekakšno inekcijo. Vbrizgala je tekočino v njeno ramo in se usedla na tla ter jo prijela za roko. » Lahko se usedeš na posteljo, da ti ne bodo odpadle noge.« Se je pošalila. Usedel sem se na Rosino mehko posteljo. » Od tretjega leta že ima Sinkopo oz. omedlevico. Vsaj enkrat na mesec se ji zgodi.« Uboga Rose v šoli se mora ubadati z avšami in še to bolezen prestaja. »Jaz imam podobno bolezen. Migreno. Vsaj dvakrat na mesec jo imam. In je tudi precej hudo.« Gospa Tomlinson je ves čas gledala svojo hčerko. »Ja poznam, jaz sem tudi imela migreno, ko sem bila najstnica.« 

Naenkrat je pozvonil telefon. Gospa Tomlinson se je vstala in hotela oditi, ampak se je obrnila nazaj proti meni. » Sej boš za 10 minutk pazil na njo ne?« Z veseljem. »Seveda.« Prijazno mi je pokimala in odšla iz sobe, vrata pa je rahlo priprla. Rose je negibno ležala na postelji. Njene oči so bile zaprte, njene ustnice blede, njen lak na nohtih nežno pink, vse podrobnosti, ki jih danes v šoli nisem opazil. Danes zjutraj, ko sem jo prvič videl, si nisem mislil da bo tako prijazna in vesela. Takoj po videzu bi jo dodal med tiste »fejmiče« tiste ko so popularni v razredu, ampak Rose zdaleč ni to. Ona je, kot bi rekla moja mama »umirjena dušica«. Ko sem se vrnil v realnost, sem slišal šepetanje iz hodnika. Gospa Tomlinson se je pogovarjala po telefonu in slišati je bilo ,da je vznemirjena.

 Tokrat sem podrobno pogledal njeno sobo, ki ni bila prelepljena z posterji in tudi ni izstopala. Bila je normalna najstniška roza- bela soba. Na steni je bilo nekaj slik. Na prvi sliki je bil dojenček verjetno Rose, v vozičku na vsa usta se je smejala čeprav še ni imela zobkov, in v roki je držala rožo ter oblečena je bila v belo oblekico. Domneval sem da je bil to njen krst. Druga slika je bila posneta zunaj na gugalnici, kjer se je Rose gugala in bila vesela ter polna energije, kar se ji je videlo v njenih svetlikajočih oceansko modrih očeh. In tako so si slike sledile, ena za drugo, vsaka starejša za par let. In ko pridem z očmi do zadnje slike, ki je bila posneta verjetno lani ali letos, vidim točno enako Rose kot je zdaj, ampak zdi se mi da ji v očeh manjka tisti vesel žar, ki sem ga danes večkrat opazil med njenim smehom.