XIII.
"Čutim te, čutim!" evforično povem
Držim te za roko, kot da si izhod, proti kateremu grem
Tvoj glas nežno kliče moje ime
Pa mi je res tako ime?
Prebujaš me, kot iz sanj
Vprašaš me, kaj čutim
"Strah." Res, in poglabljam se vanj
A ti si tu, ves čas si tu
Slišim, kako mi govoriš
Praviš: "Vse bo v redu"
Čakaj, o čem že govoriš?
YOU ARE READING
Ta knjiga nima naslova
PoetryŽalosten poskus pisanja slovenske poezije anksioznega najstnika, ki ne zna slovenskega jezika.
