XXVI.
Bosa grem
Po poti tej življenja
Gola sem
Okoli mene temen gozd
Tavam 'krog in 'krog brezciljno
Na koncu poti uvidim zarjaveli most
Pod njim zre vame moj odsev
Ne poznam je več, oči me zaskelijo
Na tleh siv kamen, željan dotika
Poberem in zalučam ga v to monotonijo
Pod rjo razprostira se sedaj praznina
Vanjo dni svoje pomladi sem spustila
Neumnica,
Za trenutek odraslosti žrtvovala si otroška krila
YOU ARE READING
Ta knjiga nima naslova
PoetryŽalosten poskus pisanja slovenske poezije anksioznega najstnika, ki ne zna slovenskega jezika.
