Ta knjiga nima naslova

dvaindvajset - asociacije

XXII.

Od kdaj pišem le tretjine povedi, pomen njihov že dolgo zgubljen nekje je v temi. Svetilo ti sveti za tabo, a preplašen si posvetiti v prazno. Mrači se pred tvojimi očmi, vrati, katerih ključ je v pozabi. Bolje ostati noter, kot na stežaj ujedam v svoj dom vstopa dovoljenje dati.

Od kdaj knjiga mi je zgolj dekoracija, tihožitje na prašni polici. Ugasnjen zvok modrosti je črnila, dalinec zgubljen že od prejšne pomladi. Pisalo pokopano pod vsemi sms-i, instagram maši mi možgane. Detox napitki prevara, rabim razstrupljevalec za v glavo.

Čemu bičam se že vso desetletje, bolečine več ni, a rane krvave, kričeče rdeče, globoke so jame. Nanesi obliž in prevezo, prenehaj sol sipati vanje. Cvetlični bodi si med, izogibaj se rjavim zverem, blizu puščaj le rumeno-črn mrčes.