XVIII.
''Čas je iluzija'' si povem
Medtem ko sedim in opazujem
Kako mi le-ta skozi prste spolze
Kot mivka, ki ti nežno poljublja noge
Kot mivka na otoku sredi oceana
Na katerem ležiš in šteješ oblake
Tako izmenjujejo se dnevi,
Izmenjujejo se noči
A ti še vedno tam
Kot brodolomec v domačem kraju
Opazuješ kako življenje ti bledi
YOU ARE READING
Ta knjiga nima naslova
PoetryŽalosten poskus pisanja slovenske poezije anksioznega najstnika, ki ne zna slovenskega jezika.
