Jagodni sok

Kot v nebesih

Danes je dan. Dan, ko se bom dobila s Filipom. Srce mi razbija. Sicer sem zelo zmedena, saj je tole povabilo prišlo res iznenada. Končala sem s pripravami, in odskakljala po stopničkah. Bilo me je strah, a bila sem navdušena. Ko sem prišla pred bar, je tam stal on. Filip,.vem, da prevečkrat omenjam njegovo ime, a preprosto ne morem si pomagati. Bil je v svoji usnjeni jaknici, tokrat je prišel s skuterčkom. Šmeker. Usedla sva se,in naročila pijači. "Sok?" me je vprašal. Upoštevala sem Mijaudin nasvet. Namreč, podrobno me je poučila kako presuniti moškega. "Sok je za punčke, dame pijejo vino" sem odvrnila. Filip je pogledal kar malce presenečeno.."Mar ni malo prezgodaj?" je začudeno vprašal. "Srček, nikoli ni prezgodaj." sem rekla v Mijauda stilu. Zaprla sem mu usta. Srkala sva vince, in se pogovarjala o tem in onem. Nisem se mogla zadržati, in sem ga vprašala: "Ali ne bo Valerija jezna? " Kar nekaj časa je rabil za odgovor. "Glej, od kar sem te videl, sem začutil iskrico. Bodi moja!" In nato...sva se poljubila. Oziroma sem se prebudila iz dnevnega sanjarjenja. Filip je bil pred mano, ves zaskrbljen. Včasih me domišljija odnese predaleč. Filip mi je razjasnil, da hodi z Valerijo, in me je želel povabiti na pijačko, ker sem se mu zdela kul,pa to. Ni ravno kot v sanjah, a zame bo dovolj. Mijauda bi bila rahlo razočarana. Pospremil me je do bloka. Poslovila sva se, in vsa zaljubljena sem odskakljala po stopničkah. "Slepa si,dragica.", mi je Mijauda pridigala po telefonu."Fantič se bo poigral s tabo in te zavrgel kot staro krpo." Oh,seveda se je motila. Mislim, s Filčijem sva si usojena. Imela sva pogovor daljši od minute. Bila sem ponosna na napredek najinega odnosa. Čeprav me je bolelo,ker je hodil z Valerijo, sem si mislila, da je prava ljubezen itak boleča. Čutila sem iskrice v srcu, možgan pa mi je čisto odpovedal. Počutila sem se kot v nebesih.