Jagodni sok

Mama je ena sama

Živel je v hiši s svojim očetom, mamo, sestro in bratom. Oče je bil pomemben zdravnik. Vsi so ga oboževali, predvsem ženske. Služil je denar in podpiral družino, lahko bi rekli, da v tej hiši za feminizem niso slišali. Jakobova mati je bila ljubka ženska. Težko bi jo povezali z njim. Čeprav se je oče trudil, da bi si pridobil prvo mesto pri otrocih, je bilo več kot očitno, da so bili otroci mamini ljubljeni. Še posebaj Jakob, mamin sinček.
Niso bili tisti tip bogatašev, ki se razkazujejo s svojim denarjem. To se je videlo po njihovi hiši, in rdečim cliotom letnik 2000.
Že od malega je bil Jakob poseben otrok. Od samega rojstva, ga je njegov velik nos ločeval od drugih. Bil je samosvoj, navajen samote. Imel je le eno prijateljico. Mamo.
Stregla mu je z vanilijevim pudingom, ki se ga ni in ni mogel naveličati. Vedno mu je bila na voljo, kar je Jakob pridno izrabljal. Oče je bil seveda mnenja, da ga mama preveč razvaja. Že od nekdaj si je želel sina, ki bi ga nasledil v poslu. A potiho je vedel, da Jakob ne bo kos nalogi.
Jakob je odraščal, vse bolj se je zapiral vase. Na dneve se je zadiral celo na mamo. To jo je seveda zlomilo, a ni bila jezna. Nasprotno, nakuhala je pudinga za cel mesec, in obupano trkala na vrata njegove temne sobice. A nikogar ni spustil notri. Saj je bila kar srhljiva. Ko si vstopil notri, si komaj kaj videl, saj so bile žaluzije VEDNO spuščene. Na pisalni mizi je ležal teden dni star ovitek Snickersa. Na stenah, so namesto posterjev, visele voščilnice mame za rojstni dan. Čisto vsako leto mu je naredila voščilnico. Za glasbo se ni zanimal. Edina glasba, ki jo je bilo slišati iz njegove sobe, je bila iz video igric. Res je bil obseden. Igral je od zore do mraka. Ko je končal, je včasih le zrl v ugasnjen ekran, kjer je videl svoj odsev. Zrl je v svoj nos, ki je bil njegov največji sovražnik. A, ne da ga je brigalo. Saj ga za nič ni brigalo. Vse se mu je zdelo bedno. Kdo bi mislil, da je pač v taki fazi, puberteta in vse. Ta faza, je trajala že njegovo celo življenje.
Ko je odrasel, se ni kaj dosti spremenilo. Z mamo je imel še vedno isti odnos mamica-sinko, z očetom pa ni prav nič izboljšal. A kmalu, je začel razmišljati. Za spremembo. Ni si želel priznati, a zanimale so ga kumare. Da, bil je dečko ki je igral za dečke. Romeo, ki ni hotel Julije, ampak moškega. Seveda dominantnega. Sam je bil učbeniška definicija bete. Obiskal je mnogo spletnih zmenkarskih strani, poskusil je vse. Brez uspeha. A potem, ga je en dan spoznal.  Imel je plapojoče lase, srhljivo zapeljiv nasmešek, ustvarjen je bil zanj. Jakob, ga je prvič videl v trgovini. Mamica ga je poslala po sestavine za vanilijev puding. Jakob je redko zapustil stanovanje, a tisti dan je bilo vredno. V vrsti,je pred njim stal on. V košari je imel banane, kozji sir in paradižnik. Jakob se je takoj zaljubil. Seveda ga ni ogovoril, a na uho mu je prišlo njegovo ime. Adam.