Panda bar

35 5 2
                                    


 Od Mijaude še vedno ni bilo nobenega zvoka. Bila sem že v skrbeh. Ko sem prišla v službo, je bilo vse mrtvo. Še Franclja ni bilo, raje je bil v toplicah z ženo. Nekaj res ni bilo v redu. Potrkala sem na vrata pisarne J.J Smetane. Bil je na kolenih. V solzah. Ponudila sem mu liziko. Čudno je bilo videti šefa, kako joka. Mislim, vedeli smo, da je beta, ampak tole je bilo pa že preveč. ˝Ves posel sem izgubil, ker je Mijauda odšla!˝ Potem je rekel še nekaj kletvic, ki jih ne bi ponavljala. Čudno ga je bilo slišati kleti.

˝Osebno, ne verjamem, da bi Mijauda zapustila Jagodni sok. Pametna je, in čeprav te sovraži, ve da bo klub propadel brez nje. Tukaj si je ustvarila kariero. Ni tako neumna, da bi jo zavrgla.˝

˝Kje pa je potem??˝ napol  v solzah vpraša Jakob. 

˝Nimam pojma. A mislim, da je v ozadju nekaj večjega. Bogve kje je revica. Morava jo najti.˝

Z Jakobom sva se skupaj odpravila. Klub je bil tako ali tako prazen. Začela sem razmišljati, kje bi lahko bila. Nato sem se spomnila, na tistega natakarja. Florjan ali kako? Ah ,ne Gal. Kje pa sem zdaj dobila Florjana?!

Odpravila sva se v bar Panda. Jakob je seveda poznal navodila, saj je bil stalni gost. Pot je bila kar dolga, in želela sem biti malce komunikativna. Želela sem načeti pogovor, kolikor je bilo to mogoče. ˝Kako pa kaj osebno življenje, šef?˝ sem vprašala kar malce v strahu, čeprav sem vedela da ni nevaren. Delal se je,  kot da vprašanja ni slišal. 

Prišla sva do bara Panda. Povprašala sva po Galu. V službi se ni prikazal že dalj časa, vendar čudno je bilo, ker so ga videli po mestu. Vedno se je skrival, in zgledalo je, kot da je nekoga opazoval. Želeli so ga odpustiti, a ga niso mogli, saj ni prihajal na delo. Kako čudno, da sta tako on, kot Mijauda izginila. Z Jakobom sva hodila po cesti. Mrtva tišina. Kar naenkrat, pa se zgrudi na tla, in plane v jok.

Priznam, težko sem zadrževala smeh. Nisem imela več lizik, tako da mu je nisem mogla ponuditi. ˝Saj jo bomo našli˝ sem rekla, čeprav še sebi nisem verjela. Vsi kdaj izginemo, a ne Mijauda. Kariera v Jagodnem soku ji pomeni več kot karkoli drugega. Vemo, da zdaj ko je ni, bo izgubila priljubljenost, klub pa lahko kar zapremo. 

Jakob se je pobral iz tal, in šibko stal na nogah. Vrnila sva se v bar. Nič se ni spremenilo. Jakob ni zaslužil niti centa v celem dnevu. Če se Mijauda kmalu ne pojavi, bo tole res konec. ˝Kje si Mijauda! Našli te bomo!˝





Jagodni sokWhere stories live. Discover now