Zvok siren

25 4 2
                                    


Z Galom sva se vozila že kar nekaj časa. Njegova oprijeta srajčka je kazala velike mišice. Uf, kar vroče mi je postalo, tako da sem si morala splahniti grlo z vinom. Čez čas mi je postalo dolgčas, zato sem malo pobrskala po predalčkih avtomobilčka. Kar zasveti se mi pred očmi: RUM! ˝ Takole bi pa lahko živela¨, sem si mislila.

Nakar sva se spet ustavila. Gal si je nadel usnjeno jaknico, in šel v trgovinico po paketek cigaretk. Od potovanja sem bila že kar malce utrujena. Skoraj sem že odtavala v spanec, ko Gal priteče v avto, ga hitro zažene in oddrviva, da se za nama kar zakadi. ˇKako pa voziš, pri Sveti Stani!ˇ zakričim razjarjeno. ˝Tvoja neumna prijateljica Julie je poklicala policaje, ne vem če nama bo uspelo pobegniti!˝ ˝Oh, ta lumpa!˝sem si rekla.

 Ker sem realist, sem vedela, da je možnosti da z Galom srečno pobegneva v Indijanske rezervate zelo nizka, me je prevzela žalost. Priznam, sanjarila sem, da bi z Galom imela sanjsko življenje. A seveda ne nek kliše treh otrok in hiške sredo gozda! Pač pa skupni protesti proti kapitalizmu in desničarjem, napisala bi kakšno knjigo o komunizmu, skupaj bi lahko obiskala Titov rojstni kraj, in se seveda predajal užitkom ki nam jih daje življenje, predvsem drogam.

A vse je izpuhtelo zaradi lumpe Julie! No, saj je ne krivim, slej ko prej bi se končalo. Iz sanjarenja me prebudi Galovo vpitje in preklinjanje medtem ko sva bežala policistom, ki so bili vse bližje. Vedele sem, da je konec. Prijela sem ga za roko,se zazrla v njegove modre očke, in ga strastno poljubila. 

Nato sva avto ustavila, in prižgala radio. Zavrtela se je najina ljubezenska pesmica, Hej Brigade!. A kmalu, se  je slišal le še zvok siren...

Jagodni sokWhere stories live. Discover now