Stockholmski sindrom in veter v laseh

46 5 2
                                    


160 km/h, veter v laseh in žgoče sonce. In sonce sploh ni najbolj vroča stvar. Ob meni je faking hot ugrabitelj. Saj vem, stockholmski sindrom, pa to. Ampak Gal je tako hot, iiiii. Kar zamijavkala bi.

Nič ni spregovoril odkar sva skoraj povozila tistega klošarja Adama. Za las je šlo, pa bi se rešili ene nadležne podgane, a žal.. Gal je segel v predalček in si nadel sončna očala. Šmeker! Ljubim bad boye, ampak take, ki se za to ne rabijo truditi. Wannabeji so PATETIČNI!!!!!

Začela sva se ustavljati. Srce mi je začelo razbijati. Nisem vedela kje sva, niti kaj se bo zgodilo. Vendar vse kar mi je bilo jasno, da sem presrečna,da sem ob njem.

Avto se je ustavil pred bencinsko črpalko. Gal je izstopil iz avta. Nadel si je usnjeno jakno, in dotočil gorivo. Nato je potrkal na šipico. Izstopila sem. ˝Si kaj lačna, žejna? Dolga pot bo.˝je rekel. ˝No, nivo kofeina mi je pa res padel. Kakšna kavica bi prišla prav.˝sem mu rekla. Gal je za trenutek izginil, jaz pa sem se malo zamislila.

Vedela sem, da je to neumno. Mislim, saj ugrabitev je zločin. Ampak, saj Gal ni imel slabih namenov, je pač malce ljubosumen in temperamenten. Še zahvalim se mu lahko, da je prebutal tista dva bedaka. A hkrati tudi vem, da drugi ne bodo tako gledali na to. Njega bodo strpali za rešetke, mene pa v norišnico! Če sva že tukaj kjer sva, potem je odločeno. Nikoli se ne smeva vrniti. Nikoli si nisem mislila, da bom zavrgla kariero zaradi moškega. Babica Ana Marija je vedno govorila: ˝Ti lepo delaj in gradi kariero. Moških pa se pazi, še posebej šoferjev!˝ A žal, Gal me je čisto prevzel. Čas je, da vstopim v novo življenje, z Galom.

Gal je v tistem trenutku prišel do avta z dvema lončkoma črne kave. Usedla sva se v avto, in pila kavico. ˝Nekam mirna si? Je vse v redu?˝ me je vprašal iskreno zaskrbljeno.

˝Nikoli bolje, zdaj pa pelji!˝sem mu odvrnila, in stopil je na plin, in že sva bila na cesti, le midva.




Jagodni sokWhere stories live. Discover now