Sreča❤

20. Same težave

Torej začeli smo razmišljati takrat pa se je Jack spolnil da ima nož v žepu. Torej ga je s težavo vzel iz žepa in si prerezal vrvi. Prevezal je še moje vrvi. Medtem ko sem odvezala še Rebeko pa je Jack odprel tisto leseno loputo na tleh. Nismo vedeli kam vodi vendar smo tvegali. Morali smo pohiteti saj smo že slišali neke ljudi teči proti nam. Rebeka je našla svetilko na neki omari in nato je hitro smuknila v luknjo. Pogledala sem Jacka ta pa mi je namignil naj grem jaz. Bilo me ke strah in sem se tresla kot šiba na vodi vendar mi je uspelo. Bila sem v luknji. Rebeka me je že čakala in tudi njo je bilo strah. Jack se je začel spuščati navdol k nama vendar ga jenekdo zagrabil za roko. Z nožem je porezal tistega ki ga je držal in z vso močjo zaprl loputo. Pri tem je speštal prste nekega možakarja ki nas je hotel ustaviti. Jack me je prijel za roko in me odvlekel naprej za Rebeko. Tekli smo na vso moč. Takrat pa smo prišli do križišča. Naš tunel se je razdelil na dve poti. Odločili smo se da se ne bomo ločili. Tako smo krenili po levi poti. Čez nekaj minut mučnega teka smo naleteli na težavo. Pred nami je spala četa vojakov. Vedeli smo da če jih zbudimo smo končali z našim življenjem.  Tiho smo šli mimo ter z vsem srcem upali da jih ne prebudimo. Na našo srečo se je zbudil samo 1. Temu je Jack zamašil usta ter ga udaril po glavi da je 'zaspal'. Začeli smo teči naprej. Uzrli smo svetlobo. Kar jokali smo od sreče. Ko pa smo prišli smo videli da je edina pot ven ta, da skočimo iz tega tunela v jezero pod nami. Bili pa smo zelo visoko in nihče ji vedel če je dovolj globoka voda za skok. V tistem trenutku pa so pritekli vsi vojaki ki so prej spali. Jack, Rebeka in jaz pa smo se prijeli za roke ter skočili. V zraku jaz nisem mislila nič vendar je Jack. Povlekel me je v svoj objem in me držal tako močno da se nisem morala premakniti. Za vedno sem hotela ostati v njegovem objemu. Rada sem ga imela. Vem da je šlo vse prehitro ampak se nisem menila za to. Padali smo kar nekaj časa nato pa smo vsi pristali v vodi. Ko sem prišla na površje nikjer nisem videla Rebeke. Z Jackom sva jo nemudoma začela iskati. Bila sem tako nesrečna vendar nisem obupala. Plavala sem pod vodo. Naenkratpa sem zagledala nekaj modre barve. Bilo je blago. Bila je majica od Rebeke!!! Hitro sem plavala do tja. Vzela sem si jo v naročje ter pogledala ali ima kakšno rano. Jokala sem kot dež. V očeh sem imela polno solz vendar sem bila odločna da ji bom pomagala. V glavo se na srečo ni udarila vendar ni dihala. Uttip pa je bil bolj slab. Zvlekla sem jo na kopno ter jo začela oživljati. Jack me je odrinil proč saj je videl kako težko mi je. Ko pa sem videla kako jo je oživljal (usta na usta) se mi je kar zavrtelo. Začela sem verjeti da se je prikupil meni samo da bi prišel do Rebeke. Takrat je Rebeka začela kašljati. Hitro sem se usedla zraven nje in jo začela objemati in ji govoriti kako me ne skrbelo zanjo in podobno. Videla pa sem tudi kako Jack gleda njo. Mojo najboljšo prijateljico. Približal se ji je tako da je bilo med njima samo še nekaj centimerov. Z roko ji je pobožal lice ona pa je samo gledala kaj mu ni jasno. Takrat pa se je zgodilo. Poljubil jo je. Mojih sanj je bilo konec. Delček mene je umrl. Rebeka se je nato odmaknila in mu dala zelo močno klofuto. "Pa kaj je s tabo!! Ti imaš Alex! Jaz te nočem! Res ne razumeš tega!?!?! Že zadnjič sem ti povedala da do tebe ne čutim nič!!"    "Zadnjič? Kdaj sta se vidva pogovarjala o tem?" sem vprašala Rebeko. "Ti povem kasneje. Kar se pa tebe tiče Jack. Izgini mi izpred oči!!"

Se opravičujem ker že dovg ni blo novega dela. Če vam je všeč poj prosim vote&comment❤❤❤
Love'ya all❤❤❤