22. Pravo prijateljstvo

96 8 2
                                    

"Daj noo. Alex imam rad samo kot prijateljico. Ko te zagledam moje srce poskoči, moj utrip se poviša in moj prijatelček...hehe. On je takoj za akcijo kadar gre zate." Rebeka ga je še enkrat močno klofnila. "Večjega bedaka od tebe še nisem srečala." Zgrabila me je za roko in potegnila proč. Hodili sva v neznano in Jack nama na srečo ni sledil. "Ok. Zdaj mi pa prosim razloži kaj se je dogajalo ves ta čas med vama z Jackom." sem vprašala Rebeko. "Ne veliko. Zadnič ko si ti še spala me je začel spaševati čudno vprašanja in izkazalo se je da vendar ni takšen angleček za katerega se dela. Ni točno pomembno kaj me je spraševal, saj je bilo večinoma samo o tem če sem potrebna in če bi z njim fukala. Vedela sem da bi te to zelo prizadelo zato ti nisem nič povedala. Oprosti." Vedela sem da ji je resnično žal in mi je bilo takrat že na moje presenečenje  vseeno za Jacka. "Mislim da nikoli ne bom imela sreče v ljubezni" sem rekla. "Max, Brian in zdaj še Jack. Kaj bo še z mano?" Rebeka ni rekla nič ampak me je samo objela. Objemali sva se toliko časa dokler se nisva obe pomirili nato pa sva se odpravili naprej. Bili sva srečni nekje globoko v sebi. Obe sva čutili da bo kmalu konec trpljenja. S to mislijo sva hodili naprej. Ko sva že skoraj cel dan hodili sva nekje daleč zaslišali cesto. Zaslišali sva promet! Stekli sva kot nori proti cesti. Začeli sva mahati in kričati ter se objemati. Zelo kmalu nama je ustavil nek črn avto. S strahom sva se usedli vanj. Vozil je nek moški star približno 25 let. Bil je kar postaven in Rebeka se je kar topila ko jo je pogledal. Povedali sva mu bistvo najine dogodivščine in kam bi radi šli. Dal nama je nekaj vode, ki jo je imel sabo. Vožja z njim je bila prijetna. Ime pa mu je bilo Harry. Izvedeli sva tudi da nima punce ( na Rebekino srečo) in ima tri mlajše brate. Živi pa v Ljubljani. Pot je kar hitro minila in pripeljal naju je k Rebeki domov. Rebeki je seveda namenil še lep pogled in pa listek z njegovo telefonsko številko. Takoj ko sva prišli v hišo je Rebekina mami začela objemat in poljubljat Rebeko. Kar solze so ji tekle od vsega veselja. Ko se je malo umirila je poklicala še mojo mami. Ona me je prišla iskat in tudi ona je kar jokala. Seveda sva z Rebeko pojedli kar velik obrok in popili sva vsaka najmanj pol litra. Spet sva bili srečni. Kaj pa se je zgodilo z Jackom nobena ni vedela in nobeno ni zanimalo. Bil me pač eden od mnogih idijotov ki sva jih spoznali.

Končno je bilo najino življenje spet normalno. Spet je bila najina obveznost samo šola in seveda nekateri fantje. Rebeka se je še naprej dopisovala z Harryem in postala sta prelep parček. Kar se pa mene tiče. Še vedno nisem spoznala moje sorodne duše. Ko jo bom spoznala jo pač bom kajne?  Trenutno samo potujem po svetu in se zabavam. Poskušam pozabiti na vso to dramo ki se je dogajala. Bila sem že v Braziliji in Afriki in skoraj na vsako pot gre z mano Rebeka in pa moj zvesti spremlevalec Bolt. To je moj novi pes. Dobila sem ga od Rebeke za moj rojstni dan. Torej moje življenje je za enkrat popolno imam Bolta Rebeko in prijazno družino, ki me podpira v vseh mojih odločitvah.

Konec
Vem da že dolgo ni bilo novega poglavja. To je bilo torej novo hktari pa tudi zadnje poglavje te zgodbe. Vem da se je končala nekoliko bedno vendar vas tako malo bere da mi je preprosto vseeno. Mogoče bom začela pisati novo knjigo. Mogoče pa ne. Nihče ne ve.
Love ya all❤

Has llegado al final de las partes publicadas.

⏰ Última actualización: Oct 08, 2017 ⏰

¡Añade esta historia a tu biblioteca para recibir notificaciones sobre nuevas partes!

Sreča❤Donde viven las historias. Descúbrelo ahora