Ko se zjutraj prebudim,
ko se zopet z mislimi izgubim,
ko o tebi spet razmišljam,
v resnici bolj o tem, kako te pogrešam.
Ker vem, da srečnejši si,
ko mene zraven tebe ni,
ker vem, da žalostna resnica je ta,
da zate nikoli nisem bila dovolj dobra.
Misli spet prosto pobegnejo,
na najine lepe trenutke pomislijo,
ko skupaj sva se smejala,
ko pela sva in v mraku plesala.
Ko nisem vedela kje se glava me drži,
ko videla sem le tebe in bila brez skrbi.
A ko takrat vedela bi,
da me to na smrt najine zveze obsodi.
Misli spet mi podivjajo,
da na stol me priklenejo,
da napišem ti sporočilo,
da se prepričam, da se me tvoje misli spomnijo.
Takrat mi glas za hrbtom odgovori,
ko se obrnem, vidim le tvoje lepe oči,
ko vem, da tukaj bil vedno si,
le jaz želela nisem verjeti.
--------------------------------------------------------------
Pesmica mi je padla na pamet čim sem se odločila pisati. Iskreno sem kar zadovoljna z njo. Kako se pa vam zdi?
YOU ARE READING
Ko resničnost izplamti s papirja
Poetry[Ko resničnost izplamti s papirja in ostanejo moje poetične misli, polne neobstoječega kaosa, bolečine, življenja, osamljenosti, ljubezni do drugih in samega sebe, itd.] Ali ~Ko me domišljija premaga in strmim v dež mojih misli skozi dve okni mojih...
