Včasih se mi zdi,
da se čas prehitro odvrti,
da vse kar je lepo izpuhti,
da vsak trenutek svobode se razblini.
Ko premišljuješ o simpatiji,
ko glasbo vrtiš na slušalkah si,
ko vrtiš filme na televiziji,
takrat čas kot formula 1 drvi.
A ko najbolj dolgčas je,
ko hočeš, da končno mine,
čas upehan vsede se
in srkne požirek kave.
Ko na vrnitev testov čakaš,
ko za šolo od doma delaš,
ko v čakalnici pri zdravniku sediš,
ko besede o bontonu že petič slišiš.
Takrat se počutim ujeta v času,
ko obstanem na svojem mestu,
ali ko čas ti pred nosom zbeži
in ne moreš ga dohajati.
Minute so lahko ure,
kot so lahko sekunde,
čisto odvisno od tebe je,
v kakšno smer tvoja pot zavije.
-------------------------------------------------------------------
Kot sem že povedala pri prejšnji pesmici, je tudi ta bila objavljena na Pilovi pisalnici.
ESTÁS LEYENDO
Ko resničnost izplamti s papirja
Poesía[Ko resničnost izplamti s papirja in ostanejo moje poetične misli, polne neobstoječega kaosa, bolečine, življenja, osamljenosti, ljubezni do drugih in samega sebe, itd.] Ali ~Ko me domišljija premaga in strmim v dež mojih misli skozi dve okni mojih...
