Brez oblačka, brez skrbi
Prazno je nebo, nad Zemljo leži.
Naravnost v srce se trenutek zasadi,
Nezmožen se stran odtrgati.
Nebo se prelivati začne,
Med sabo meša nežne barve,
Prečudovit prizor,
Kot za srce prelepi zapor.
Sanje se izza hriba lovijo,
Se po otroških glavah razpršijo,
Z zvezdami posujejo nebo,
Mirnost in očarljivost pričarajo.
Kdo bi kadarkoli doumel,
Moja čustva ob tem razumel?
Zaslepljujočo lepoto težko je uzreti,
Če svojim skrbem dovoliš jo zatreti.
YOU ARE READING
Ko resničnost izplamti s papirja
Poetry[Ko resničnost izplamti s papirja in ostanejo moje poetične misli, polne neobstoječega kaosa, bolečine, življenja, osamljenosti, ljubezni do drugih in samega sebe, itd.] Ali ~Ko me domišljija premaga in strmim v dež mojih misli skozi dve okni mojih...
