Padla sem na tla,
spet sem se zrušila,
a ni daleč tega,
ko zaradi tebe skoraj brez duha sem bila.
Takrat si v vojni me samo pustil,
čeprav sem te prosila, si se obrnil,
da sama sem med dvemi se pojavila,
z zlomljeno dušo in brez srca.
Ne vem, če vedel si,
kaj storil si mi,
a oprostila ti ne bom nikdar,
preveliko cena je zadnjič padla.
A ko ravno pustila sem te za sabo,
spet se pojaviš pred mano,
roko in objem ponudiš mi,
jaz pa grem nazaj kljub bolečini.
Vem, da blazno neumno to je,
a na žalost v življenju me vodi srce,
ki četudi utrpi bolečino,
vedno bo me nazaj vodilo.
-------
Hehe, pa sem le uspela napisati še eno pesmico in upam, da ste ob njej uživali! (Mimogrede, slike nad pesmimi so iz aplikacije 'Paint by number' ali pa iz spleta.)
YOU ARE READING
Ko resničnost izplamti s papirja
Poetry[Ko resničnost izplamti s papirja in ostanejo moje poetične misli, polne neobstoječega kaosa, bolečine, življenja, osamljenosti, ljubezni do drugih in samega sebe, itd.] Ali ~Ko me domišljija premaga in strmim v dež mojih misli skozi dve okni mojih...
