Danes sem se zbudila ob budilki in budilka mi je zvonila ob šestih. Danes pridejo nazaj k meni Lidija, Patrik in Janez. Danes dobim kavč in nekaj malega za v kuhinjo. Jutri pa dobim televizijo. En dan bom morala še do Ikee, da kupim stvari, ki sem si jih včeraj napisala v beležko. Včeraj sem dobila na Ikeini spletni strani dobila še likalno desko. Zdaj bom morala še iti do trgovine z belo tehniko, da kupim likalnik.
Ob devetih so prišli družina Likar meni. Še prej ko so prišli sem pripravila kafetiero s kavo in piškote sem dala na mizo. Zdaj, ko sem dala piškote na mizo sem se spomnila, da bi bilo dobro, da bi si kupila vsaj še dva kuhinjska stola. Še to sem si hitro zapisala v beležko, da ne bi pozabila.
“No, kako si?” me vpraša Lidija, ko smo pili kavo.
“V redu sem. Malo sem živčna, ker ne vem kdaj pričakovati Ikein klic.” odgovorim.
“Verjamem. Mi nismo imeli še izkušenj s tem.” odgovori Lidija.
“Ja, ja verjamem.” pritrdim.
“Aha.” reče Lidija.
Čez kakšni dve uri mi je zazvonil telefon, ko so me klicali iz Ikee. In mi povedali, da so že pod blokom.
“Dobro. Hvala.” jim reče.
Prekinila sem s klicem in mi smo šli dol po kavč in pribor in krožnike za v kuhinjo. Fanta sta odnesla dva dela kavča v dvigalo. Jaz in Lidija smo po stopnicah odnesli vsaka dve vrečki, ki so vsebovale posodo za v kuhinjo od pribora do krožnikov.
Ko smo prišle z Lidijo do stanovanja smo odklenile stanovanje in vhodna vrata smo pustile odprta. Vrečke smo odložile zraven hladilnika. V tem času sta prišla fanta že s prvim delom kavča.
“Sta že tukaj.” jima reče Lidija.
“Seveda.” odgovori Patrik.
Fanta sta prvo prinesla krajši del in odložila sta ga skoraj pod klimo. Toliko sta še pustila prostora, da bosta dala še daljši del kavča na mesto.
ESTÁS LEYENDO
Življenje na samem
De TodoŠe dobro, da sem dobila stanovanje, ker doma se res ne počutim v redu. En dan moram poklicati psihiatrinjo. In tudi kakšno delo moram dobit. Se prav veselim, da se bom kmalu preselila v stanovanje. Bom še prosila lastnico, če lahko pripeljem kakšno...
