Začela sem pregledovati po omarah. Še nekaj oblek mi je ostalo in sem jih dala v kovček, ki sem ga prinesla s seboj. V kovček sem dala še dve obleki, ki sem ju dobila v predalu, pod posteljo. V tem predalu sem dobila še tri slike z mojo babi. Zelo jo pogrešam. Začela sem z omarami, v njih sem dobila še knjige, ki sem jih potrebovala v srednji šoli. Postavila sem jih v kovček. Nisem imela veliko stvari za dati v kovček, zato je bil na pol lažji, kot včeraj.
Šla sem dol vprašati mamo, kje ima kakšno krpo in čistilo za brisanje praha.
“A imaš kakšno krpo za prah brisati in čistilo?” jo vprašam.
“Ja nekaj imam. Počakaj. Prinesem.”
Počakala sem kar na hodniku.
“Ekola, izvoli. A potrebuješ še kaj?”
“Hvala. Potem bom še potrebovala močo in posodo za vodo. A posteljnino, ti pustim tukaj?” jo vprašam.
“Najbolje.”
“Dobro.”
Ona je odšla v kuhinjo, jaz pa sem odšla v sobo. Kovček sem pustila na postelji in odprtega, če bom še kaj dobila. Postelnjino sem morala tako ali tako pustiti tukaj.
Odprla sem okno, da se ne bom zadušila v čistilu. Prah sem začela brisati v omari pri oknu. Ta omara je bila moja najljubša, ker noter sem imela pospravljene moje najljubše knjige. Obrisala sem jo pustila odprto in enako sem naredila z ostalimi omarami.
Bilo je kar veliko prahu, res pa je, da že dolgo časa nisem brisala omar. Si pa nisem mislila, da se je toliko prahu nabralo. Iz postelje sem pobrala jogi rjuho. V avto sem šla iskati še odejo in vzglavnik, toliko, da sem ju vrnila. Ker v torek dobim svoj vzglavnik in odejo, in seveda dve deki, ki sem naročila.
KAMU SEDANG MEMBACA
Življenje na samem
AcakŠe dobro, da sem dobila stanovanje, ker doma se res ne počutim v redu. En dan moram poklicati psihiatrinjo. In tudi kakšno delo moram dobit. Se prav veselim, da se bom kmalu preselila v stanovanje. Bom še prosila lastnico, če lahko pripeljem kakšno...
