I was feeling epic

Second chapter

Restavracija, pred katero je parkiral, je delovala kot zanikrna pivnica. Premerila sem pročelje zgradbe, nato pa pogledala njega in vprašujoče dvignila obrv. Mar bova jedla tukaj? Zdelo se mi je, da ima mogoče malo več okusa.

"Je to navadna pivnica?" sem vprašala.

Premeril me je s svojim pogledom.

"Ne, ni navadna pivnica," je končno odgovoril. Ponovno sem premerila pročelje. Opazila sem, kako je sledil mojemu pogledu. "Videz vara, Aaleyah."

Skomignila sem z rameni. Tudi moj videz vara. Na začetku sem bila trdna, zdaj pa sem drhtela. Bala sem se biti sama z njim. Čeprav sem imela občutek, da ne bi silil vame ... Še vedno nisem pozabila, da sem nekoč bila podrejena. Oziroma, da me je ON hotel imeti za podrejeno, jaz pa se nisem pustila ...

"No, pa naj bo," sem dejala.

Sledila sem Ianu v notranjost zgradbe. Če je bila navzven popolnoma zanemarjena, je noter bila ... Neverjetno elegantna, moderna ... In domača. Presenetilo me je, saj sem pričakovala zanemarjen prostor, poln plastike in nezdrave prehrane.

"Presenečena?" me je pobaral Ian, ko me je odpeljal do rezervirane mize. "Precej težko je dobiti mizo ... Razen, če najameš celoten prostor."

Sedaj sem pa bila res presenečena.

"Najeli ste celotno restavracijo?" sem skoraj šokirano vprašala. Ian se je nasmehnil in kratko pokimal. Le zakaj?

"Ja," je lahkotno pritrdil.

Premaknil mi je stol in usedla sem se. Čeprav se mi je zjutraj zdel nadut, se je sedaj izkazal za popolnoma drugačnega moškega. Mogoče pa bom spoznala še njegovo pravo plat ... Mogoče pa se je obnašal tako prijetno samo zato, da bi na koncu pristala v postelji z njim. Ob tej misli mi je šlo na bruhanje.

"Aaleyah?"

Dvignila sem pogled proti njemu.

"Kam ste zatavali?" me je vprašal.

"Am ... Nikamor," sem odgovorila. Preusmerila sem pogled v prt na mizi. "Samo razmišljala sem, Ian."

"O čem?"

"Ni važno," sem hitro odvrnila. Prehitro. Nekoliko boječe sem dvignila pogled, nato pa ga spet spustila. Moje življenje je bilo že dovolj zakomplicirano. Pa še neprijetno mi je bilo v moški družbi. Dobro kašo sem si skuhala.

"Bolje bi bilo, da bi prešla na tikanje," je nenadoma dejal. Ponovno sem dvignila pogled. Na njegovih ustnicah je počival lahkoten nasmešek.

Presenečeno sem se zastrmela vanj.

"Jaz pa se s tem ne strinjam," sem odvrnila in ga premerila. Le kaj si umišlja? Da mu bom podlegla? Mogoče katera bi, jaz pa nisem bila takšna.

"Škoda," je mehko dejal.

Že sem imela pripravljen odgovor na njegovo besedo, ko naju je prekinil natakar, ki se je v tistem trenutku narisal ob mizi.

"Boste naročili?" naju je vprašal.

"Ja. Torej, prinesite nama buteljko rdečega vina, meni pa porcijo špagetov," je naročil on. Natakar je vprašujoče pogledal proti meni.

"Isto," sem dejala.

Nisem bila ljubiteljica špagetov. Pa kaj. Saj nisem imela volje niti večerjati. Konec koncev me je brezčutno zvlekel na večerjo, jaz pa sem nameravala cel večer preležati. Kakšna izguba časa, sem pomislila.