I was feeling epic

Third chapter

Bilo mi je jasno, da bom naredila napako.

S taksijem sem prispela do hiše, kjer je živel Ian. Premerila sem pročelje ogromne vile, nato pa plačala taksistu in se mu zahvalila za vožnjo. Izstopila sem iz avtomobila. Hladen nočni zrak me je zajel. Bila sem prepričana, da se bo večer končal slabo ... Konec koncev sem dovolj dobro spoznala Iana in pričakovala sem, da je imel nekaj za bregom.

Počasi sem se privlekla do vhodnih vrat. Dvignila sem roko in pritisnila na zvonec. Zaslišala sem kako je zvonilo v notranjosti hiše.

Zadržala sem dih. Odkar sva se sprla, sem neprestano mislila nanj. Nisem vedela, zakaj ... Vendar me je privlačil. Privlačil tako močno, da sem se komaj prisilila, da nisem pobegnila v pravem trenutku. Naposled sem le priznala sama sebi, da imam čustva. Čustva, ki sem jih dolgo tlačila v sebe in se pretvarjala, da jih nimam.

Iz razmišljanja me je prebudilo odpiranje vrat. Mojo pozornost se je preusmerila k njemu. Počasi je odprl vrata in me porogljivo opazoval.

"Sem vedel, da boš prišla," je dejal namesto pozdrava. Stisnila sem ustnice v ravno črto. Mar je mislil, da bom zaradi njega pustila svoje delo ob strani? Ne bom. Nikoli. Vedno bom vse opravila do konca.

"Delo imava," sem se odločila, da bom nadaljevala pogovor v njegovem tonu. Nenazadnje sem bila tukaj zaradi dela, ki ga morava opraviti.

"Vem," je dejal s hladnim glasom. Za trenutek sva drug drugemu strmela v oči, nato pa je stežaj odprl vrata. "Vstopi."

Čeprav sem se tresla, sem vstopila v hišo. Za trenutek sem potrebovala, da sem se privadila na svetlo in nekoliko radovedno sem se razgledala.

"Za mano," sem slišala njegov glas.

Zavzdihnila sem in mu sledila po hodniku. Prišla sva do odprtih vrat in pustil je, da sem stopila v jedilnico. Bila sem presenečena nad ogromnim prostorom in izbranim pohištvom. Nenazadnje sem se počutila kot da sem se znašla v katalogu, saj je bilo vse natančno izbrano, čisto in na svojem mestu. No, ja, zares je bilo čudno za moškega, da je imel tako pospravljeno. Mogoče pa je imel čistilko. Nisem si predstavljala Iana z metlo in krpo v roki.

"Kaj boš pila?"

Obrnila sem se proti njemu.

"Vodo," sem bleknila.

Dvignil je obrv.

"Vodo?" sem na njegov obraz privlekla začudenje. Pokimala sem. "Samo trenutek." Opazovala sem, kako je zapustil prostor.

Ko se je vrnil, je v rokah nosil plastenko vode in kozarec. Še dobro, da je imel na zalogi plastenko, ker očitno še ni slišal za vodo iz pipe.

Opazovala sem kako je natočil vodo v kozarec.

"Sedi," je dvignil pogled proti meni.

Previdno sem stopila naprej kot bi se bala, da bo prej ali slej skočil name. Tega mu ne bom dopustila. Trdno sem bila odločena, da se bom držala na primerni razdalji. Bilo mi je dovolj že to, da je v meni prebudil čustva.

Sedla sem na stol. Dvignila sem pogled proti njemu. Opazoval me je s porogljivim obrazom in vedela sem, da se ob mojem obnašanju zelo zabavo. Ponovno sem stisnila ustnice v ravno črto in k sebi potegnila ponujen kozarec.

"Kje bova začela?" sem vprašala.

"Na začetku," je odvrnil. "Pred tem pa naj te še obvestim, da sem nama naročil večerjo. Saj ne boš imela nič proti, če danes zaključiva vse, kar imava, kajne? Noč bo precej dolga." Namrščila sem se, vendar nisem ugovarjala. Najboljše je, da se dela rešiva in nikoli več ne vidiva. Vsaj to je bil moj načrt, ko sva začela.