On

3.

Prišla sem domov vsa nasmejana. Mama me je že hotela nekaj vprašt, a je bila raje tiho in se samo nasmejala.
Odšla sem v svojo sobo se ulegla na posteljo in poklicala številko, ki mi jo je dal Noah. Kliče in kliče dokler se nekdo ne javi. Jaz vsa vesela rečem:"Zdravo Noah!Alana tu."
Na drugi strani slušalke pa odgovori:"Ummm to ni Noah...to je Maj. Ampak poznam Noaha a mu rečem kaj?" Bila sem šokirana...zakaj bi naredil kaj takega...mislila sem, da sem mu všeč...zgleda da sem se zmotla."ne je že uredu hvala useeno" tisti Maj pa še ni prekinil in se je še kaj slišalo. Čula pa sem nekaj kar me je zelo...zelo razjezilo: ej Noah...ja Maj?...ena Alana je klicala a je to še kaka tvoja lubica hmmm *smeh*....kaaa Alana zaka mi nisi reko!!!...pa daj na Noah veš, da je mala sam izkoristi jo itak misli da si bog usaka to misli...ja ne negre tk jaooooo zaka mi nisi reko da je klicala!!!...ko ni pomembna itak maš pa uno novo Manco al od dans...aja Manca haha jaaaa una je pa tut...baje je Alanina sošolka a veš kako bo zai u 1.a-ju zarad tebe hahaha kak kralj...jaja dej
Prekinila sem...nisem več mogla poslušati tega in sem se odpravila v park.
"Mami ven grem!" "Uredu pikica lepo bodi pa ne predolgo veš da morš bit ob devetih doma!" "Okej čau mami!"

Pa sem šla ven. Odšla sem v park, ker je miren ob takih urah. Usedla sem se na klopco pod lipo in opazovala ljudi. Predstavljala sem si kako bi bilo, če bi bila jaz tista Manca ali pa kdo drug. Ali bi se morda Noah drugače obnašal do mene? Nevem če.
Na klopci sem sedela približno 15 minut in delala nič. Odločila sem se da se bom odpravila proti domu. Edina stvar zaradi katere sem šla ven je bila ta, da si zjasnim glavo, kar mi ni uspelo in sem obupala. Počasi sem hodila proti domu, ko sem zaslišala znan glas:"Alanaaaa počakaj!!"obrnila sem se in vedela sem,da je on in nisem se želela obremenjevati z njim, zato sem nadaljevala z hojo. Pričel je teči in tudi jaz sem pospešila korak dokler ni izgledalo kot, da bežim. Končno me je ujel in me pogledla v oči, z umirjenim a še vedno privlačnim glasom rekel:"Alana oprosti...res nism hoto, da me po taki strani poznaš, ker kar si čula za Manco ni res..." " mn je delovalo kr res...sej ni važno več...komi vem kdo si zdej pa pojdi pa živi tko si živeu brez mene pa bo use lažje.." " ka pa, če nemorem živet brez tebe?" V tistem trenutku me je poteknil bližje k sebi in me objel tako močno, da sem okamenela. Moja glava mu je zegala ravno na prsa kar je impresivno saj sem za punco dokaj visoka on pa je plavalec in moram priznati, da se to občuti ne samo opazi.
Takoj ko sem prišla do zraka sem se obrnila in odšla. Vedela sem, da se to lahko ponovi in je bila ta odločitev lažja.
Nekaj časa je še tekel za mano,potem pa ga nisem več videla.
Ob 20.55 sem bila doma. Mama je še urejala neke urnike jaz pa sem šla direktno v sobo. Niti zdravo ji nisem rekla. Saj verjetno tudi ni opazila.

Ko sem že zaprla oči v postelji mi je zabrenčal telefon. Bila je neznana številka. Ignorirala sem in zaspala.