On

20.

Zaupanje. Kaj sploh to je? Nekoga lahko poznaš mesec dni pa bi za njega dal vse, lahko pa ga poznaš celo življenje pa te nekaj zadržuje do predanosti. Z njim živim koraj 7 mesecev pa ga ne poznam tako dobro. Še vedno je skrivnosten in neznan. Ampak ko je izgovoril te besede, sem brez premisleka rekla ja.
Prijel me je za roko in me peljal do skednja. Vrata so bila zapahjena.
"Zapri oči."
Zaprla sem jih in čakala. Slišala sem škripanje vrat. Kako se veliki kosi lesa na kolesih premikajo. Vse bolj radovedna sem postajala.
"A jih lahko že odprem?"
"Čissto malo še!"
Slišalo se je kot, da bi bil daleč stran. Tudi odmevalo je.
"Dobro. Zdaj jih lahko odpreš." Njegov glas sem zaslišala ob monem ušesu.  Zdrznila sem se in odprla oči.
Uaaauuu. Matt se je res potrudil. V skednju so visele lučke na vrvici in na sredini je bila preproga, na njej pa pooolno hrane. Okoli nje so bili kupi sena. Dišalo je po vseh možnih rečeh.
"Uau. Hvala..."
"A misliš, da je uredu?"
"Ja res si se potrudil." Nasmejala sem se in ga želela poljubiti. Potem pa me je potisnil stran.
"A si mislila, da je to za tebe? Ooouu. Oprosti če si dobila takšne vajbe. To je za drugo punco. "
"Ampak...tisto v knjižnici?"
"Tisto v knjižnici je bila napaka. Živima skupaj Alana. Glej malo sem bil horny in ja bila je prilika. Ni mi žal, da se je zgodilo poljubljaš se odlično haha, samo nočem, da se ponovi."
No to je pa zabolelo. Kot nož v srce. Ponavadi ob takšnih stvareh ne jokam a so se mi podzavestno solze ulile na lica. Stala sem pred njim on pa ni naredil niti rekel nič. Obrisala sem si solze in z monotonim glasom nadaljevala.
"Uredu."
Po tem sem vzela svoje stvari in se odpravila domov. Šla bom peš, da si malo zbistrim glavo.
"Alana kam pa greš?!"
"Domov."
"Saj veš, da te lahko jaz peljem?"
"Uredu je."
Zaradi takšnih stvari postajam kamen.  Da ne občutim nič. Okoli srca si gradim zid, ki se z vsako tako stvarjo poveča.
"Alana, daj ne bodi takšna."
Obrnila sem se.
"Jaz, da ne bom takšna? O oprosti, ker sem mislila, da bi lahko človek naredil nekaj lepega zame. Oprosti, ker sem bila sama, ker je NEKDO vsem fantom povedal naj se me izogibajo in če je tvoj namen, da me prizadaneš, potem povej. Ne pa da izvem na najgršimožni način. Zdaj pa, če mi dovoliš. Bom šla domov. In s tem mislim domov domov."
Obstal je. Stal je z odprtimi usti in žalostnim pogledom. Jaz pa sem se obrnila in začela hodit. Nekaj časa kasneje se je pripeljal mimo. Doma bo veliko prej kot jaz. Upam, da to ne bo vznemirilo Tracy.

Hodila sem dobro uro, ko sem končno prišla domov.

"Alanaa tukaj si ljubica. Vse nas je že skrbelo. Mislila sem, sa boš prišla z Mattom. Kje si pa bila?"
"O samo s prijateljicami smo ostale po pouku in se učile."
Opazila je, ds se je nekaj zgodilo. Čim hitreje moram od tu.
"Alana ljubuca, a si uredu?"
"Ja ja vse je popolnoma uredu." Nasmejala sem se in se odpravila gor v sobo. Seveda, sem se od vseh ljudi v hiši, morala zaleteti v Matta, ki je ravnokar prihajal iz kopalnice.
"Oprosti." Sklonila sem pogled in nadaljevala mimo.

V sobi sem imela tisti mental breakdown. Res ni bilo pravično to kar je storil. Problem pa ni v tem. Problem je v tem, da tudi če bi rekel oprosti zasral sem, se hi ševedno vrnila nazaj. Moja glava je tako jezna na njega, moj srček pa ga ima rad in upa, da pride nazaj.
In kdo bi si mislil. V mojo sobo je prišel Matt. Kdo pa drug.

Oblečen je bil v sivo trenerko. To je bilo to. Majce ni imel in njegovo telo se je videlo popolnoma. Moram priznati, da izgleda kot grški bog.
Res pa je, da je prišel ob napačnem trenutku. Tudi jaz sem se ravno preoblačila zato sem poskočila in se skrila pod odejo.
"Kaj pa delaš tu?!"
Ni se dal. Kljub temu je vstopil v sobo.
"Halo. A me nisi slišal. Zdaj bi bil čas, da greš."
"Zakaj?"
"Da se lahko oblečem?"
"Saj se lahko kar tu. Pred mano."
Spet se je nasmehnil, ker ve kaj dela. To me je samo še bolj razjezilo in vzburilo moram priznati.
"Ammm, ne. Glej svojo punco mene pa pusti pri miru."
"Alana...nehaj s takimi stvarmi."
Sedel je na moji postelji jaz pa sem stala pred njim zavita v odejo. Na sebi sem imela le spodnje perilo.
"Daj odejo dol." Je rekel z monotonim s še vedno ukazovalnim glasom.
Nisem je hotela, dati dol. Zato je on z nogo cuknil odejo in odeja je padla na tla.
Pfijuuu, še sreča, da sem imela oblečeno moje seksi spodnje perilo, ker zdaj bi lahko izpadla kot klovn.
Gledal me je s poželenjem. Vem, da imam lepo telo ampak nočem biti samo telo za njega.
Vzravnal se je me prijel za boke in me potisnil k sebi. Njegove močne roke so  okoli mojih bokov prišle tako kot bi bile narete zanj. Potem pa me je poljubil. Povsod. Po trebuhu, prsih, nogi, ustih. In me vrgel na posteljo. Nisem vedela, kaj na storim. Zagrabila me je panika a je bilo prepozno. Bil je nad mano in njegov obraz je gledal mojega. Še enkrat me je poljubil. Zdaj po vratu. Kaj ta tip dela je neverjetno. Potem pa sem se spomnila, kaj se je zgodilo na farmi. Umaknila sem se mu in zavila odejo okoli mene.
Skozi njegovo trenerko se je videlo, da je bil tudi on vzburjen.
"Alana haha kaj pa delaš. Pridi nazaj."
Prijel me je za roko.
"Ne...amm oblečt se morem. Ti pa pojdi nazaj v sobo."
"Ampak Alana. Ne začni nečesar, kar ne moreš dokončati." Pomežiknil je.
"A se ti čuješ. To bi lahko jaz rekla tebi."
"Pa saj ni pomembno Alana. Prosim pridi nazaj."
"Ne Matt prosim pojdi.."
"Uredu. Če je to to kar si želiš.."
"Ne Matt. To ni to, kar si želim. Želim si, da bi se spametoval, da se bi opravičil..."
"Saj sem se. Ravno to je moje opravičilo."
"A misliš, da sem neka cipa ki bo z veseljem skočila v posteljo? Uaau...hvala. Zdaj se pa poberi. Resna sem. Pojdi v sobo Matt."
Vstal je. In se napotil k vratom. Bil je šokiran, ker ga je utišala punca. Ko je šel mimo me je poljubil na lico in zašepetal.
"Dobil te bom nazaj kresnička. Boš videla."