On

30.

Zbudila sem se in v dnevni zaslišala kričanje. Kot da bi se nekdo prepiral. Na hitro sem se oblekla in zagledala Tracy kako vpije na Matta. Vanj je zalučala celo vazo. Morala sem se vmešati in preprečiti nadaljno škodo.
"Tracy kaj pa počneš?!"
"Alana ne umešavaj se. To so družinske zadeve."
"Ja pa se bom. Matt mi je blizu in če vidim, da mu nekdo vazo meče v glavo, se bom vmešala. Zdaj pa povej predem jaz opravim s tabo."
"Matt se zadnje dni posveča drugim stvarem kot pa vodenju pomembnih. In ja Alana s tem mislim na tebe."
Wow od kdaj pa je Tracy taka.
"Kako prosim?"
"Čula si me. Mislim, da slabo vplivaš na Matta. Govorila sem tudi z gospo Svetlano in predlagala, da te odpelje v Rusijo na pripravljanje."
"Kajj?! Mama a se ti je zmešalo?! Alana bo ostala tu z mano!"
"O tem ne odločaš ti Matt."
"Ja res je ampak jaz pa lahko. Tracy nikamor ne bom šla brez Matta."
"Glej žal mi je ampak velika vrjetnost je, da boš šla."
"Ni ti žal. Samo konkurenco si videla."
Odhitela sem v sobo. Za sabo sem zaloputnila vrata in jih zaklenila. Po licu so mi pritekle solze. Kdo pa misli, da je, da kar tako ukazuje a bom ostala ali ne.
V želodcu mi je postalo slabo. V glavi se mi je začelo vrteri in posledično sem padla na tla.
Zbudila sem se v dnevni sobi. Pogledala sem na okoli. Matta ni bilo, samo Tracy in ga. Svetlana.
"Dobro jutro Alana si se le zbudila. Kako se počutiš?"
"Am dobro jutro ga. Svetlana. Nisem najbolje. Slišala sem, za Rusijo?"
"O da Tracy mi je povedala, da si res želiš tega."
Kako prosim? O ne pa ni. Tracy ostala boš brez obraza.
"Ubistvu,..."
Preden sem lahko nadaljevala me je Tracy prekinila.
"Si res želi iti. Ane Alana?"
Pogledala me je direktno v oči. Vse sem ji prebrala z obraza. Točno vem kako si želi, da grem. Oprosti Tracy ampak moram nekot končati tole.
"Ubistvu," porinila sem Tracy stran, " si jaz ne želim iti v Rusijo. Res sem hvaležna za to povabilo ampak to je bila Tracyina ideja. Veste, z njenim sinom Mattom sva skupaj in njo to žre. Zato se me je hotela znebiti s tem, da me pošlje v Rusijo. Mogoče kdaj drugič. Tracy po drugi strani pa si res močno želi. Mislim, da bi morala iti ona. Saj veste, da spozna kulturo in vse to."
Ga. Svetlana je obstala.
"Tracy ali je to res?"
"Nee seveda da mi, mislim.."
"Tracy? To kar si poskušala storiti si bom zapomnila. Mislim pa, da se bom tukaj strinjala z Alano in tebe poslala v Rusijo. Res mi je žal za Maxa, vsi vemo, da si ga ti ubila. Zdaj se samo odločim ali bom jaz opravila s tabo ali pa rezerviram sobo v norišnici."
No to me je pa šokiralo. Ubogi Matt. Kako naj mu povem to?
Ga. Svetlana se je napotila do vrat. Tam se je ustavila in rekla.
"O in Tracy samo, da veš. V Rusiji boš pod mojim nadzorom zaprta. Takšnih ljudi ne potrebujemo na svetu. Alana res mi je žal, da si morala živeti s takšno žensko. Lep dan vsem."
Takoj ko je Svetlana zapustila prostor je Tracy zagrabila škarje in me začela loviti po hiši.
"Ti smrklja!!! Še žal ti bo za to!!"
"MAATTTTTTT!!"
Uzela sem nek nož in se poskušala braniti. Tracy je zamahovala s škarjami kot nora, dokler me ni čisto malo porezala po licu.
Ta klošarka mi je skoraj uničila obraz. Zdaj ji bo pa žal.
Tudi Matt se je prikazal in videl kako me njegova mama poskuša ubit.
"Mama kaj pa delaš?!!"
"Te prasice se mora nekdo znebit! Tvoj oče je bil tudi v napoto pa sem sama poskrbela za njega!"
Smejala se je kot kak psihopat.
Mattu so pritekle solze na lica. Bil je besen in hotel jo je ubiti.
"Matt pokliči Svetlano zdaj! Jaz bom poskrbela za Tracy!"
Parkat sem jo urezala nazaj. Potem sem ji uzela škarje in jo začela tepsti. Nisem je hotela ubit, samo v nezavest sem jo hotela spravit. Ko je že bila na robu, da pade na tla, sem jo zgrabila za majco in ji zašepetala.
"Če še enkrat poskušaš napasti ali se znebiti kogarkoli od nas, boš ostala brez obraza. Lahko si vesela, da si sploh še živa. To sem naradila za Matta, ne more izgubiti še mame. Čeprav verjemi ko ti rečem, da bi te oba zdaj najraje ubila. Pa lepo se imej v Rusiji."
Potem sem jo še enkrat boksnila v obraz in padla je na tla.
Ga. Svetlana je prišla 5 minut kasneje in pobrala Tracy.
"Hvala, da si me poklicala Alana. In dobro, da je nisi ubila. Zagotavljam ti, da bo plačala za vse kar je naredila tebi, Mattu in vsem ostalim."
"Hvala ga. Svetlana."
"Ni zakaj in lep dan vama želim."

Zaprla sem vrata in na kavču zagledala Matta. Obraz si je podpiral z rokami. Jokal je. Niti eden od naju ni mislil, da bo prišlo do tega. V enem dnevu je izgubil oba starša.
Usedla sem se zraven njega in svojo roko položila čez njegov hrbet. Tolažila sem ga. Govorila sem mu, da bo vse uredu in da naj ga ne skrbi. Vem, da je zdaj v velikih bolečinah (psihično in fizično), a je močen in bo prebolel čez čas.
Obrnil se je proti meni.
"Hvala Alana. Nevem kaj bi brez tebe."
"Saj veš, da bom vednu tu."
"Ja. Upam."
S palcem je pobožal mojo rano. Zapeklo me je.
"Auč."
"Očistit morava to. Pridi."
Obrisala sem mu solze in on me je prijel za roko. Peljal me je v kuhinjo.
Usedla sem se na pult, ker sem drugače premala.
Očistil mi je rano. Razkužil jo je in jo potem poljubil.
"Vse bo uredu. Še sreča, da ni rana globoka. Lahko bi ti razparala obraz."
"To pa ne bi bilo lepo za pogledat ane?"
"Meh kaj pa vem. Meni si absolutno prečudovita v vsakem pogledu."
Objela sem ga. Ta objem je trajal celo večnost.
Ta dan je bil grozen. Še vedno sva oba v šoku. Vesela sem samo, da se ni zgodilo kaj hujšega.
"Alana?"
"Hm?"
"A si lačna?"
"Malo, ti?"
"Tudi. A se da komu kuhat?"
"Nah. Naročila bom kitajsko."
"Super. Jaz bom pa pripravil vse ostalo."
"Uredu."
Kmalu je prišel dostavljalec. Plačala sem in se odpravila nazaj not.
Matt je pripravil vse ostalo. Na tleh je naredil prostor. Tja je položil mehke odeje in blazine. Na sredini je bila nizka mizica. Tja sem položila hrano.
"Lepo si pripravil."
"Hvala. Zdaj pa daj hrano."
Oba sva bila lačna. Pojedla sva kar hitro. Nisva uspela niti kaj povedati, kar je popolnoma uredu. O tem dnevu vrjetno noben od naju ne bi želel govoriti tako ali tako.