Zvezdno maščevanje

~14~

Od nenavadnega srečanja z zvezdo Vodnico, so se tri sestre pripravljale na odhod na svet, po katerem so hrepenele že vrsto let. Za njihov odhod niso povedale nikomur, niti svojim staršem, niti mladeničem, ki so jih vzljubile. Niso jim povedale, ker so se bale, da bi jih s svojo ljubeznijo odtegnili od tistega, za kar so si resnično prizadevale. Tako so se na dan preskoka iz neba v svet, že navsezgodaj, ko je sonce komaj zašlo, odpravile v smer zvezde Vodnice. Ko so prispele do nje, ki je bila tistega dne še posebno veličastna, s svojimi srebrnimi lasmi, ki so ji plapolali v lahnem vetru, jih je ta že čakala z navdušenjem v očeh.

"Tako, moje tri sestre. Resnično ste prišle! Niste se odtegnile od obljube, ki ste mi jo častno prisegle. Naj bo le tako tudi v naprej. Pa karkoli se zgodi." Vodnica se je trem sestram lahno nasmehnila in svoje blede, žametne roke potisnila v velike žepe bele, tanke obleke.

Ko je roke spet pokazala trem sestram, se je v njih nekaj svetlikalo. Sestre so se radovedno, takšne kot so tudi bile, nagnile k njenim rokam, da bi odkrile, kaj je v njih. Vodnica je počasi razprla roke, iz katerih so zasvetili štirje neobrušeni kristali. Moder, zelen in rjav. Vsi čudoviti in plemeniti.

Tri sestre niso mogle zadržati občudovanja in iz njihovih ust se je zaslišal skoraj neslišen: "Uau."

Vodnica se je nasmehnila čudenju, ki je vel iz njihovih oči, nato pa jim je rekla: "To so trije kristali. Jedro treh narodov, ki si bodo med seboj enak, a hkrati zelo različni. Ko boste prispele na svet tam spodaj, se boste morale ločiti. Vsaka bo šla v eno izmed treh dežel. Vsaka od vas bo v deželi, v katero vas bom poslal, poiskala veliko skalnato steno, iz katere ne bo rasla niti ena rastlina, po kateri ne bo lezla niti ena žuželka. V tej steni pa bo izboklina. Izboklina, ki se bo popolno prilegala obliki vašega kristala. Ko boste kristal položile vanjo, se bo skalnata stena razprla in iz nje bosta prišla moški in ženska. Onadva bosta začetnika enega izmed treh rodov, ki jih boste namnožile."

Tri sestre se svoje naloge niso niti najmanj ustrašile. Nasprotno, veselile so se, da svet spodaj ne bo več tako pust, temveč bodo v njegovih danostih uživali celotni narodi. Veselile so se prehajanja iz sveta v svet, predvsem pa so se veselile, dneva, ko bodo na ta svet lahko pripeljale svoje drage.

"Tako sestre. Vas ne zanima katera dobi kateri kristal?"

Sestre so ji v en glas navdušeno odgovorile: "Zanima nas, zanima!"

Vodnica se je spet nasmehnila in začela: "Ti Caelum, dobiš moder kristal. Tvoje modro oko ljudstvo naj se imenuje Nebooki, tvoja dežela naj bo blagoslovljena z ostrim vetrom, bistrostjo in mangaestri, živalmi, ki bodo jezdila po najmočnejšem vetru." Vodnica je moder kristal predala Caelum in nadaljevala.

"Ti Album, prejmeš zelen kristal. Tvoja dežela bo blagoslovljena z naravnim stvarstvom, dobrosrčnostjo ter vdanimi živalmi. Ljudstvo, ki ga boš vodila se bo imenovalo Listooki, obdarjeni pa bodo z zelenimi očmi." Vodnica je najsvobodnejši izmed sestra podala zelen kristal in ji rahlo stisnila roko.

"Zdaj pa še ti, Brunneis. Tebi dajem rjav kristal, ki bo jedro ljudstva Jelenookih z rjavimi očmi. Naj bo dežela Jelenookih blagoslovljena z ognjem, pogumom in močnimi equetesi." zvezda Vodnica je Brunneis podala kristal.

Iz zvezdic okoli sebe je Vodnica nato ustvarila 3 srebrne krone, ki so imele na sredini odprtino. Podala jih je trem sestram in te so v odprtino položile vsaka svoj kristal tako, da so zvezdice na kroni rahlo zamigetale.

"Ko si boste krone nadele na glavo, boste prispele v svet spodaj. Srečno." je rekla Vodnica, pomahala sestram in izginila v meglicah.

Tri sestre so se spogledale in si pokimale. Kot eno so si nadele krone. Okoli njih se je pojavil oblak in kar naenkrat so začutile, da padajo. Padale so nekam globoko, a okoli sebe niso videle ničesar. Ko so se končno ustavile, se je oblak razblinil, one pa so stale sredi čudovitega travnika raznobarvnih rož. Okoli njih so brenčale žuželke, objel jih je vrvež življenja in jih sprejel medse. In silna želja, ki je tlela v treh sestrah dolga leta, je bila izpolnjena, a ne pogašena.