TISOČ NOČI

Dež in druge nevšečnosti

"Kdo ima moker šotor?" je vprašala profesorica. Nia je dvignila roko. Njen šotor bi lahko uporabljali kot gojilnico za ribe. Vsaj polovica razreda je sledila njenemu zgledu.
"Kdo od vas ima premočena oblačila?"
Razred se je presenečeno spogledal in vsi so dvignili roke.
Tri dni je že lilo kot iz škafa in travnik, na katerem so taborili, se je spremenil v manjše jezerce. Med prvim nalivom so vsi bili približno dva kilometra stran zaradi učnih ur in seveda večina zaradi vročine ni imela zaprtih šotorov. Nekateri so imeli srečo in jim dež prvič ni vdrl v šotor, drugi pa so že takrat vlekli iz šotorov premočene cunje.
"Vsak naj prinese najnujnejša oblačila in jih bomo odnesli v sušilec. Kdo še ima prostor v šotoru?"
Nekaj rok se je dvignilo. Nia si je na obraz narisala kisel nasmešek. Niti približno dovolj prostora.
Profesorica je začela razporejati dijake po suhih šotorih. Dva dijaka je celo poslala spat v zadnji del svojega kombija.
Nia je čakala, da bo zaslišala svoje ime. Njeni najboljši prijateljici v svojem šotoru nista imeli niti pedi prostora, drugače bi brez večjih problemov spala tam.
"Nia... Ti boš šla k razredniku."
Cel razred je utihnil. Nekaj sošolk je celo jezno ustrelilo par smrtonosnih pogledov proti njej. Njena bivša cimra bi ji verjetno najraje pojedla srce iz prsi z žlico, ki jo je držala v roki, zato je raje ni pogledala.
"Žal mi je, ampak ne gre drugače," se je opravičila profesorica in skomignila z rameni.
Brez besed je pobrala svoje šolske potrebščine in jih odložila v košaro, ki je v ta namen stala na skupni mizi.
Razred se je vrnil nazaj v govoreče stanje. Nekaj jih je kovalo načrte za pobeg, nekateri so se dejansko pogovarjali o delu, ki so ga tisti dan opravili.
Nii ni šlo toliko za to, kje bo spala. Tako ali tako bi jo pol noči zeblo kot psa zaradi premočenih oblačil.
Večerja je minila brez posebnih zapletov, nato pa so se začele skupne igre.
Odbojka na mivki ji ni bila nikoli všeč, tokrat pa je bila mivka mokra od dežja. Lepila se je na podplate in med tekom jim je drselo.
"Čez pol ure morate biti v šotorih!" je zavpila profesorica po koncu iger. V kampu se je stemnilo med njihovo igro, zato je Nia samo stekla do skupnega šotora po zobno ščetko in brisačo ter se odpravila do skupne kopalnice.
Mari in Lucija sta se ji režali kot obsedeni. "Zjutraj bomo dobile izčrpno poročilo, kajne?" se je zasmejala Mari in splaknila svoj obraz.
"Verjetno si bom celo noč izmišljevala zgodbice z v vajino knjigo, ker ne bom mogla spati," ji je odgovorila in vtaknila ščetko v usta. "Upam, da me ne bo pobralo od mraza."
Noči so bile za začetek junija res nenavadno hladne. Nia je dve noči spala v poletni spalni vreči, čez katero je navlekla še zimsko. Videti je bila kot pisan črv, ampak vsaj zeblo je ni.
"Če ti bo premrzlo, se lahko stisneš k njemu..." Lucijo bi skoraj pobralo od smeha.
Nia je zavila z očmi in si začela ščetkati zobe. Na sebi je že imela pulover, ki ga je nameravala imeti oblečenega čez toplo pižamo, debele nogavice pa je imela pospravljene v žepu. "Zjutraj me boste našli zmrzjeno."
"Se ti ne zdi, da bi bilo potrebno izpolnjevati preveč folmularjev, če umreš?"
"Saj jih ne bom jaz!" Jezno si je popravila očala na nosu in se zasrepela v prijateljici.
V obrambo sta dvignili roke. "Že prav, že prav! Če bo prehudo, lahko še vedno zmečemo najine stvari ven in tebe vtakneva nekam," je rekla Mari in ji pomežiknila.
Nia je svoje lase spela v razmršen čop na vrhu glave in odhitela iz kopalnice. Zunaj je spet rosilo in skoraj bi ji zdrsnilo na mokri travi. Zadnji trenutek se je ujela za ogrodje gugalnice in obdržala tisto malo dostojanstva, ki ji ga je še ostalo.
"Kar pojdi v šotor, jaz bom še preveril ostale," ji je rekel razrednik, ki je ravno takrat prikorakal mimo. Z vzdihom se je sklonila in zlezla v šotor, premočene čevlje pustila v predšotoru in se zavila v spalno vrečo. Iz žepa je povlekla telefon in slušalke.
"Gremo, počasi bo treba zaspat! Ugasnite luči!" se je razlegal glas profesorice čez kamp.
Med zavijanjem z očmi je prižgala glasbo in zaprla oči. Spalno vrečo je imela potegnjeno do nosu, na glavi je imela kapuco in kdorkoli bi jo takrat videl, bi mislil, da namerava spati na Antarktiki.
Njen telefon je zavibriral.

Si pridna?
Mama ji je vsak večer poslala isto sporočilo.
Ja.
Nia je vsak večer poslala isti odgovor.

Po kakšni uri se je prednji del šotora odprl in razrednik se je skobacal noter. Hitro je preveril, če Nia spi in slekel premočeno jakno.
Ob hrupu, ki ga je zganjal, bi se zbudila še Trnuljčica, Nia pa tako ali tako ni spala. Z zaprtimi očmi se je rahlo nasmehnila.
"Pa kaj je danes, da nihče ne spi?" je zagodrnjal razrednik in se spravil v svojo spalno vrečo.
Nia je skomignila z rameni. "Res ne bi vedela."
Kar naenkrat se je zaslišal krik v šotoru, ki jima je bil najbližje. Nio je vrglo pokonci in v takoj je začela plezati iz spalne vreče.
"To je Erika," je zamomljala in zlezla iz šotora. Stekla je do šotora svoje bivše cimre. Njene krike je še prekleto dobro poznala, saj so bili eden izmed razlogov, da je zaprosila za premestitev.
"Erika, kaj se dogaja? Ura je že čez polnoč," je zavzdihnila, ko je zagledala Eriko in Tino, popolnoma premočeni, stati na dežju pred šotorom.
"Nekaj se premika," je zašepetala Tina in pokazala v notranjost svojega šotora.
Še preden je do njih prišel razrednik, je iz šotora pokukal moker smrček, popolnoma zamazan s čokolado.
"Tina, to je jež."
Erika se je prisiljeno zasmejala in se stresla od groze. "Spravi ga ven!"
Nia se je sklonila in nežno prijela ubogega ježka. Mirno je obležal na njeni dlani.
"Manjši je od tvojih čevljev," se je zasmejala in ga podržala Tini pred obrazom.
"Spravi ga stran!" Je le-ta zakričala in se umaknila nekaj korakov nazaj.
"Samo ježek je," je zogodrnjala Nia in se sprehodila do roba gozda. Ježka je lahno položila na tla in ga usmerila proti grmovju.

Čez nekaj minut je spet ležala v spalni vreči, s slušalkami v ušesih in z zaprtimi očmi. Poleg nje je ležal rezrednik, ki je, kot da bi se delal norca iz nje, spal v kratkih hlačah in majici brez rokavov. Seveda je bil pokrit s spalno vrečo, ampak moral bi zmrzniti.
Dež pa je še kar padal. Reka, ki je tekla mimo kampa je bila že nevarno blizu roba svoje struge. Nekje se je zabliskalo. Nia je zavzdihnila in se obrnila na trebuh.
To bo še dolga noč.