TISOČ NOČI

Rojstni dan

Ni spala. Album, ki je odmeval v njenih ušesih, ni bil med njenimi najljubšimi, ampak zaradi nostalgije ga je poslušala.
Minuto do polnoči jo je Mister rahlo stresel. "Zdelo se mi je, da boš želela biti budna."
Skupaj sta potihem odštevala sekunde.
"Tri. Dve. Ena. Vse najboljše!" je zašepetal in se sklonil k njej.
Njune ustnice so se spojile in povlekla ga je bližje k sebi. Z eno roko je odprla zadrgo na svoji spalni vreči.
"Se ti ne zdi, da prehitevava?" je zašepetal med poljubi.
Prijela je njegovo roko in jo potisnila med svoji nogi. "Se ti zdi?"
Poglobil je poljub in potisnil majico do njenega vratu. Sama jo je povlekla preko glave. S poljubi je zdrsel po vratu navzdol in na njene prsi. Rahlo se je usločila in si odpela modrček. Že zdavnaj se je navadila spati v spodnjem perilu, ampak zdaj se ji je zdelo odvečno. Če ga ne bi nosila, bi vse skupaj potekalo mnogo hitreje.
Z usti se je dvignil nazaj na vrat in začel sesati.
"Ne puščaj sledi," je zašepetala in ga potisnila nižje.
Slekel si je majico in jo vrgel na svojo stran šotora, kjer je ležala tudi njegova pozabljena spalka. Iz potovalke je povlekel kvadraten zavojček in ga položil ob njeno glavo.
"Resno? Na kamp poln mladoletnih osebkov si prinesel kondome?" je smeje vprašala in s sebe brcnila trenirko.
"Človek lahko upa," se je zasmejal. Z usti se je spustil do njene ključnice.
Nia je zdrsela s konicami prstov preko njegovega trebuha. Njen nasmeh je postal še širši, ko je začutila, kako se njegova koža naježila.

Nia je spala kot ubita. Ni slišala Mistra, ki je ob šestih izginil iz šotora. Ko je profesorica dvajset minut do sedmih začela z budnico, jo je skoraj vrglo pokonci.
Na Mistrovi spalni vreči jo je čakalo sporočilo.

Zelo te boli glava. Verjetno imaš tudi vročino. Slabo se počutiš. Nekaj si zmisli, to obvladaš, samo da boš ostala v kampu. Imam presenečenje zate.

Zavila je z očmi in se ulegla nazaj. Spala je skoraj štiri ure, kar je bilo skoraj toliko kot cel teden skupaj.
"Nia, si budna?" je vprašala profesorica in stresla šotor.
"Gospa, glava me boli." Najbolj obravljen in najbolj verjeten. Če to ne bi delovalo, bi nadaljevala s slabostjo, ampak začuda je profesorica samo zavzdihnila in odšla po razrednika.
Mister je z nasmehom vtaknil glavo v šotor. "Dobro jutro, zombi."
"Ni dobro. Slabo jutro je," je zamrmrala in vzela kozarec s sokom iz njegovih rok. Potem mu je pomežiknila.
"Rabiš kakšen lekadol ali kaj podobnega?"
"Morfijevo injekcijo, ampak dvomim, da jo ima kdo s seboj," je godrnjaje rekla in mu vrnila kozarec.
"Jo boš dobila, če te odpeljem k zdravniku?" jo je vprašal.
Odkimala je. Morfijeve injekcije si lahko dobil le v bolnišnici. Najhuje je bilo, da je vse povedala po resnici, razen dela z glavobolom. Lekadol in ostala protibolečinska sredstva nanjo niso več delovala. Njeni starši so jo že od malega pitali z zdravili ob vsaki priložnosti, kasneje pa tudi sama ni hodila k zdravniku in je raje pogoltnila tableto. Rezultat je bil, da je morala pri osemnajstih vsak mesec hoditi en teden po morfij zaradi menstruacijskih krčev.
"Obleci se. Te bom peljal." Hitro ji je še pomežiknil in izginil.
Iz kupa oblačil, ki se je nekako znašel ob njej, je povlekla svoje kavbojke. Bile so suhe in še vedno tople.
"Verjetno so jih dali v sušilni stroj," si je zamrmrala in jih navlekla nase. Sledila je zelena majica s kratkimi rokavi in napisom KISS ME ter termoflis.
Lucija in Mari sta stali pred šotorom. "Kdo zboli na svoj osemnajsti rojstni dan?" je zaprepedeno vprašala Mari in ji podala skodelico z metinim čajem.
Nia je začutila potrebo bruhanju. Ne zaradi namišljenega slabega počutja, temveč zaradi vseh ljudi, ki so gledali vanjo ali ji hodili nasproti v želji, da ji voščijo za rojstni dan. Na mizi v skupnem šotoru je opazila pekač s torto.
"Mari!" Jure je bil njena rešilna bilka. vsi so se ozrli k njemu. Stal je pred skupnim šotorom in pljuval. "Kdo ti je rekel, da daj v čaj pol kile sladkorja?!"
"Ups, najbrž sem zamenjala vajini skodelici," je čivknila Mari in vzela Nii skodelico iz rok.
"Nia, si pripravljena na odhod?" je preko kampa zavpil Mister. Stal je pri profesoričinem kombiju.
Nia je odkimala. "Samo zobe si še umijem."
Umivanje zob se je nekako raztegnilo in začelo vsebovati zamenjavo očal z lečami, hiter nanos ličil in spenjanje visokega konjskega repa.
Iz šotora je potegnila svoj nahrbtnik, noter vrgla telefon, slušalke, denarnico in ključe od stanovanja, ki jih ni želela pustiti brez nadzora, ter stekla do Mistra, ki je že zdolgočaseno slonel na voznikovih vratih kombija.
"Greva?"

Njeni sošolci so stali ob poti, ko sta se odpeljala. Sara ji je še poslala zaskrbljen pogled in hiter poljubček, nato pa so stekli nazaj v kamp.
"Danes je pa začuda lepo vreme," je izjavila in začela brskati po CD-jih, ki so bili zloženi v predalu.
"Jap. Posebno naročilo za tvoj rojstni dan," se je zasmejal in pritisnil na plin.

"A long, long, long, long time ago
Before the wind, before the snow
Lived a man, lived a man I know
Lived a freak of nature named Sir Psycho..."

"Si to pesem izbrala z razlogom?" jo je vprašal in umaknil pogled s ceste.
Namuznila se je. Nedolgo nazaj ji je povedal, da je to njegova najljubša pesem, povsem brez opozorila. Ko se je doma spravila k poslušanju, Red Hot Chilli Peppers res niso bili med njenimi priljubljenimi skupinami, je njeno cimro skoraj pobralo od ogorčenja nad besedilom. Nia bi lahko prisegla, da jo je slišala mrmrati nekaj o mentalnem zdravju njenih profesorjev.
"Deep inside the garden of Eden
Standing there with my hard on bleedin'
Theres a devil in my dick and some demons in my semen
Good God no that would be treason
Believe me Eve she gave good reason
Botty looking too good not to be squeezin'
Creamy beaver hotter than a fever
I'm a givin' 'cause she's the reciever
I won't and I don't hang up until I please her
Makin' her feel like an over achiever
I take it away for a minute just to tease her
Then I give it back a little bit deeper..." je zapela in se začela režati.
"Ne izzivaj," jo je opozoril.
Slekla je termoflis in ga vrgla na zadnje sedeže. Rahlo prepozno je ugotovila, da si ni nadela modrčka, ki je zdaj verjetno pozabljen ležal nekje v šotoru. Z rokama je potegnila preko prsi in popravila izrez.
"Če ne boš nehala, se bo slabo končalo," je skoraj zarenčal in jo pogledal.
"Hej, ne morem pomagat, če me ne moreš videti brez modrčka, ne da bi se ti dvignil."
"Vedno ga nosiš. Zakaj ga danes ne?"
Igrivo mu je pomežiknila. "Rojstni dan imam. Lahko si privoščim malo svobode."
Zavil je z očmi in si potisnil sončna očala nazaj na nos.
Ni si mogla pomagati in je začela filozofirati: "Če smo čisto natančni, Sir Psycho Sexy govori o enem od mojih najljubših princev pekla, Asmodeusu. Doma imam nekaj njegovih slik. Lep, da dol padeš, ko je v človeški obliki."
Skoraj bi lahko slišala vrtenje njegovih oči. Nihče ni bil navdušen nad njenim zanimanjem za demone, nadnaravna bitja in vse okultno.
"A tako."
Zavila sta na avtocesto proti Ljubljani.
"Če greva v Ljubljano, bolje, da obrneš in greva vsem povedat, da sva seksala. Ko me bo kdo opazil, bo izbruhnil ogrnj v strehi," ga je opozorila.
"Nihče te ne bo opazil," je pomirjajoče zamrmral. "Greva v moje stanovanje."
"Oh, kaj res? V stanovanje v centru mesta? Kjer v bližini živi večina učiteljev?" je vprašala. V njenem glasu je lahko slišal, kako neumen se ji zdi predlog.
"Imaš boljšo idejo?"
Zacingljala je s ključi svojega stanovanja. "Cimre ni, ker je na praksi v tujini."

Po severni obvoznici sta se pripeljala v mesto. Nia je takoj na nos potisnila sončna očala in čez lase povlekla kapo. Ni bila med najbolj razpoznavnimi ljudmi v Ljubljani, vendar je marsikdo poznal njene starše. Ne bi bilo pametno, da opravljivcem pod nos vrže krasno kost za glodanje. Po drugi strani pa bi lahko kadarkoli naletela na svoje starše. Spet slaba ideja, glede na to, da so bili jezni nanjo zaradi popravnih.
"Kam?"
"Proti kliničnemu centru. Usmerjala te bom."