Torej... to je moja druga zgodba in govori o Priči (Witness).
Jane Smith je oseba z veliko obrazi. Vsem se zdi, da je pridna punčka, a ko je nekega dne ugrabita Louis in Liam se zazdi, da je Jane ve, kakor si lahko kdo predstavlja. Lahko je uporna...
¡Ay! Esta imagen no sigue nuestras pautas de contenido. Para continuar la publicación, intente quitarla o subir otra.
Editiranje in popravljanje besedila: 30.6.2024
>Chapter eleven<
Jane Smith
»Si v redu?« sem ga zaskrbljeno vprašala. Izmučeno je zakašljal in se mi bledo nasmehnil:
»Seveda, saj sem plaval z ribami,« zahehetala sem se in ga pobožala po mokrih kodrih. Bili so osupljivo mehki in svileni, take kakor sem jih sama želela.
»Drugič raje ne delaj tega,« sem zamomljala in ga grdo pogledala.
»Ja, mami,« Je Harry zavil z očmi, in se delal norca iz mene. »Sedaj pa pojdi malo bolj stran, šel bom spat pred nalogo,« je rekel in vsi trije smo se umaknili. Liam me je od strani grdo gledal, ker se ni strinjal s tem, da bi se družila s šefom, Louis pa je Harrya radovedno gledal, kakor da še ni videl da bi se kakšen človek utopil, jaz sem bila izključena iz kakršnega koli mnenja o tej tematiki.
»Prav,« sem mu rekla in ga prvič objela. Vrnil mi je objem in čeprav je bil moker, mi je dobro delo, da sem se lahko zanesla nanj, kolikor se je le dalo, čeprav sem dvomila, da je on šef.
»Dovolj, pusti ga spati,« se je Liam vmešal. Zavila sem z očmi in ga pustila da je šel po skrivnem prehodu v svojo sobo.
»Ne bodi ljubosumen,« sem mu rekla in se še sama obrnila. Prijel me je za roko in me obrnil. Nežno me je prijel za brado in me poljubil. Končno. Prepustila sem se poljubu in v glavi se mi je pojavil ognjemet, tako se še nisem nikoli počutila. Bilo je nekaj še nisem izkusila, vsa sem žarela in se počutila kot da bi me nekdo razstrelil. Prosil je za vstop in mi nežno grizljal ustnico. Dovolila sem mu in obnorel me je. Bil je odličen.
»Khm, khm?« se je oglasil Louis, in ugotovila sem da sem naredila isto pred enim tednom, z Louisom. Ups? Pravzaprav nisem ničesar obžalovala.
»Oprosti,« sem mu rekla in zbežala, mogla sem si izbiti Liama iz sebe ker drugače bom še v večjih škripcih kot sem bil sedaj in to dobesedno.
Zvečer je napolnila ura, ko smo šli na nalogo. Harry je pripeljal džip in tako sem se z njim vkrcala vanj. Louis in Liam sta naju od strani gledala in vedela sem, da Liam ne obravnava tega, bil je proti temu, da bi bila s Harryjem, a ne zato da bi bil ljubosumen, temveč ker se je bal za mojo varnost. In bil je baraba, torej sem se čudila, kako to da se je spremenil a se ne bom pritoževala. Raje sem imela obe strani Liama kot pa da je zmeraj nesramen in grob do mene.
Nekaj časa sva se peljala v tišini in mislila sem na lastno nalogo kako bom ubila svojo družino. Nisem še bila pripravljena na to, a sem se tolažila z mislijo, da me vsaj ne bodo ubili, če bo sreča. Pri tej tolpi ne veš ničesar kar se lahko zgodi.
»Bodi pripravljena na beg in na to, da se boš pretepala,« mi je rekel Harry in pokimala sem. Vedela sem, da bo streljanje in da je možnost, da bo Harry ubit ali nekaj podobnega. V tem primeru bom pobrala šila in kopita in me ne bo več nazaj.
Pozabila sem omeniti, da sta nama Louis in Liam dala zapestnico da bosta vedela kje sva. Čeprav je bil Harry šef; kar sem dvomila ker nisem imela drugega dokaza, sta mu očitno lahko ukazovala. Kar se mi je zdelo čudno, saj je bil šef, očitno je vsaj tako Liam mislil, za Louisa pa nisem vedela. No saj ga še nisem vprašala.
»Si pripravljena?« me je še enkrat vprašal in tako se je vse začelo.
