Witness - Fanfict One Direction ft. Liam and Louis (in slovenian)

39.

Editiranje in poprava besedila; 30.6.2024

>Chapter thirty-nine<

Liam James Payne

Jane je bila videti zelo napeta in nisem vedel razloga za to, a upal sem, da vsaj tokrat nisem bil jaz. Sicer pa živiva pri njeni družini in včeraj je zelo malo manjkalo, da je ne bi kar tam poljubil, pred vsem in še kaj več... zdrznil sem se. V službi mislim o teh stvareh! Malo sem zardel, priznam.
Ko vsaj ne bi imela mlajših bratov, kajti danes so nama pripravili 'budnico'. Skoraj sem jih prebutal, a sem se zadržal, sicer pa sem sedaj razmišljal kaj za vraga se je zgodilo Louisu, ker okoli očesa je imel eno modrico in ko se je pogovarjal z mojo punco, je bil nekako odsoten in videti je, da danes sploh ni v službi temveč nekje med oblaki. Dal sem roko na njegovo ramo in zdrznil se je.

»Oh, Liam, ti si,« si je oddahnil. Namrščil sem se.

»Louis, je kaj narobe?«

»Kaj? Ne, vse je v redu, zakaj sprašuješ?«

»Prijatelj, na očesu imaš modrico in nekam odsoten si in poleg tega si se zdrznil.«

Zaklel je in hitro šel na moško stranišče. Šel sem za njim in ogledoval si je modrico.

»Louis?...še enkrat te vprašam potem pa bo šlo zgrda.«

»V redu no... včeraj sem se sprl z Angelino in...«

»Kaj te je udarila? Punca je pa močna!«

»Dobro, kaj lahko vsaj končam?« se je razjezil. Pokimal sem.

»In potem je odšla k Harryju jaz pa sem še nekaj časa ostal v telovadnici, potem pa sem šel gledat televizijo in zagledam eno reklamo o boksu... in zdelo se mi je zelo zanimivo, zato sem šel in se malo pomeril z ostalimi in tako imam sedaj modrico na očesu.«

»Uau in jutro se še začelo ni,« sem se zasmejal. »In zakaj sta se sprla, če smem vprašati?«
Zardel je in me ni pogledal v oči. »Oh, kar tako, saj veš, kakšne so punce.«

»Mi slučajno kaj skrivaš William?« sem ga jezno vprašal, kajti izmikal se je vprašanju.

»Ne, James, nič ne skrivam, pa saj me poznaš no!« je bil ogorčen. Zavzdihnil sem in si mislil svoje.

»Dobro, kakor hočeš, a če boš imel kakršne koli težave, mi lahko poveš, saj veš kajne?«

»Ja. Vem.«

»V redu, grem sedaj pozdraviti mojo punco in se vidimo potem na terenu. Zayn nas nekaj potrebuje.«

Pokimal je in se nazaj obrnil k ogledalu. Videl sem, da kaj nekaj teži a nisem vedel kaj. Nasploh je pa moj najboljši prijatelj in poznam ga zelo dobro.

Šel sem iz stranišča in na poti srečal Harrya, videl me je in mi nakazal, naj pridem do njega.

»Hej, ne boš vedel, kaj se je zgodilo včeraj.«

»Angelina se je preselila k tebi ker sta se sprla zaradi nekega nepomembnega razloga?« sem povzdignil obrv.

»Ne to. Postal sem pod vodja, za Zaynom. Če njega ne bo, me boste morali ubogati,« se je zasmejal.

»Dobra, a zame boš še vedno priča.«

»In o tem sem hotel s tabo govoriti.«

»Kako to misliš?« sem bil malo zmeden.

»No, saj veš ko smo bili skupaj in smo imeli misije in to? Razmišljal sem kar nekaj časa in prišel na idejo, da bi spet nas šest imeli podobne misije, bolj zahtevne kakor za navadne policiste. In dobili bi višjo plačo, seveda.«

»Torej bi spet bili skupaj in se imeli super? Ne vem, Harry. Zadnjič sem moral mučiti Jane zaradi tistega manijaka, ker drugače bi ubili Louisa ali pa kar Jane samo. Tega ne morem spet narediti.«

»Poslušaj se tepec! Delali bi pod okriljem policije ne pod okriljem Nialla!«

»Oh. Vem. Samo, pomisleke imam, saj razumeš.«

»Vem, Liam zato pa ti dam čas za premislek. Aja pa še to, ne bo vama bilo treba živeti pri Janini družini, temveč bosta imela svoje lastno stanovanje.«

»Hmm, to mi je pa všeč.« lahko bi delal kar koli bi hotela ne da bilo zraven Louisa, Angeline, Zayna ali pa Harrya.

»Vem. Samo razmisli prav?« in je šel. Gledal sem za njim in nato končno odšel do Jane. Bila je v pisarni in nekaj gledala po računalniku.

»Kako si?« sem jo vprašal in jo poljubil na lase.

»'Jutro, srce. V redu. Ti?«

»Louis se je nekaj zapletel v neke boksarske pretepe in včeraj sta se z Angelino nekaj sprla. Neki manjši nepotreben problemček,« sem rekel in zavil z očmi, češ, kako sta še mlada.

»Aha, ja to,« se je malo živčno (ali pa se mi je samo zdelo) zasmejala.

»Drugače sem pa super. Kaj pa dejansko trenutno delaš?«

»Neka poročila gledam. Aja, potem te rabi Zayn.«

»Prej mi je Harry nekaj povedal.«

»Aja?« spet se mi je zdelo, kot da bi bila malo živčna ali?

»Pravi, da mi šest lahko imeli svojo nekako agencijo, kakor je bila prej, saj veš, da smo bili priče in bi imeli misije pa to pa tudi kar dobro bi bili plačani. Kaj ti misliš? Jaz še ne vem...«

Malo je oklevala, nato pa rekla: »Zdi se mi kar dobra ideja, če sem poštena.«

»Vem,« sem rekel. Poljubil sem jo in nasmehnila se je.

»Greva na eno kavo?« sem ji predlagal.

»Z veseljem. Samo shranim si delo, ok?«

»V redu.« počakal sem da je naredila kar je morala in nato sva skupaj odšla v kuhinjo.