Witness - Fanfict One Direction ft. Liam and Louis (in slovenian)

27.

Editiranje in popravljanje besedila: 30.6.2024

>Chapter twenty-seven<

Jane Smith

Moj svet se mi je razsul na drobne koščke, samo zaradi Harrya in Zayna. Saj ne da bi pričakovala kaj drugega a vseeno, enkrat se je moralo moje srečno obdobje končati. Očitno tako, da če se bom žrtvovala za vse, da bom tudi nekaj zaradi tega izgubila. Pri meni karma pač ne obstaja. Ker sem vedela, da mi Liam še ni odpustil mojega norega vedenja, kar prištevamo tudi to, da sem tatica, lažnivka in očitno še ena velika prasica.

Ker si nisem upala iti v Liamovo sobo , sem se odločila, da bom tokrat prespala pri Harryu če ne bo imel problemov s tem. Mislim, navsezadnje je fant.

»Hej, Harry, imaš kaj problemov s tem, če danes slučajno prespim pri tebi? Mislim, da mi Liam še ni odpustil,« sem mu rekla, ko sem vstopila v sobo.

»Oh, hej, Jane. Ja, lahko, bom po dolgem času imel družbo,« se je zasmejal in mi pokazal na sosednjo posteljo, v njegovi sobi. »Mislim, da veš, da je to tvoja postelja.«

»Ha ha. Ja vem. Hvala.«

»Nekako se ti moram oddolžiti, navsezadnje sem jaz kriv za to. No ja, pa tudi Zayn,« kislo sem se nasmehnila in prikimala. Res je bila malo njihova krivda. Pa tudi moja, ker sem sodelovala.

»Torej, kako ga bomo sploh razkrinkali?« sem ga vprašala. Nisem imela načrta. Vse kar smo vedeli je bilo to, da je Niall James Horan, ustanovitelj SuperNove, da je že bil v priporu, a so ga izpustili zaradi premalo dokazov, da je Irec, da ima drugo, 'poslovno' ime- James Nova- da je kriminalec in da po verjetnosti, ima ogromen kup stražarjev. Pa še nas vodi.

»Ta teden greva z Angelino po nakupih,« se spomnim.

»Ja, midva z Liamom pa imava eno majhno misijo,« reče Harry. Nekaj v njegovem glasu me opozori, da je nekaj zelo narobe.

»Bi mi povedal kakšno? Moj šesti čut mi pravi, da bo šlo sigurno kaj narobe in se še ni zmotil.«

»Ne smem ti povedati,« je trpko požrl slino in se popraskal po nogi, po tisti, kjer je imel brazgotino, ko ga je Louis z nožem.

Dejansko sem skoraj imela videnje. Ali pa ne. Ne vem prav točno, a se mi je zazdelo, da ima nekaj opraviti z Louisom, in to me je prepričalo da imam prav.

»Nekaj v zvezi z Louisom je, kajne?« sem tiho vprašala Harryja.

»Kako-kako si vedela?« postane bled v obraz.

»Šesti čut,« mu preprosto odgovorim.

»Resno? Ti imaš šesti čut? Od kdaj?!« poudari zadnji besedi.

»Že od majhnega in ne prikaže se vedno, samo občasno in trenutno mi da vedeti, da bo ta majnha misija šla k zlu. Dobesedno.«

»Se ti je kaj prikazalo?«

»Angelina ga bo ustrelila.«

Louis William Tomlinson

Ko sem povedal Liamu kdo je šef, sem se malo zbal, da bo omedlel in v smislu besede mislim zares dobesedno. Postal je bled kot stena in malo sem a potresel, da mi ne bi omedlel.

»Liam? Si v redu?« sem se zbal.

»Tega tipa poznam. Se spomniš nadomestnega učitelja za glasbo v osnovni šoli? To je bil on.« Pobrskal sem po možganih in se zavedal, da ima prav. Res je bil on.

»Kako nisva že prej ugotovila, Liam? Bil je pred najinim nosom!«

»Ker se ni opazilo, da ima Irski naglas, tepec.«

»Moram povedati Jane.«

»Če jo dobiš,« sem se nasmehnil in mu pomežiknil. Mislim, da sem že preko Jane, Angelina mi je bolj všeč. Šel sem do svoje sobe in jo dobil na preprogi, kako sestavlja orožje.

»Hej, ljubica. Kaj delaš?«

»Treniram za potem, ko bova šli z Jane po nakupih.«

»Pametna odločitev. Hočeš da ti pomagam?«

»Mislim, da bom zmogla, Louis. Hvala za pomoč vseeno.«

»Je že v redu, če boš pa karkoli potrebovala, me pokliči, prav? Grem pod prho.«

»Prav,« se mi je nasmehnila.

Joj, kako sem jo imel rad!