Torej... to je moja druga zgodba in govori o Priči (Witness).
Jane Smith je oseba z veliko obrazi. Vsem se zdi, da je pridna punčka, a ko je nekega dne ugrabita Louis in Liam se zazdi, da je Jane ve, kakor si lahko kdo predstavlja. Lahko je uporna...
Oops! Ang larawang ito ay hindi sumusunod sa aming mga alituntunin sa nilalaman. Upang magpatuloy sa pag-publish, subukan itong alisin o mag-upload ng bago.
Editiranje in popravljanje besedila: 30.6.2024
>Chapter twelve<
Harry Edward Styles
Že od včeraj sem videl v Janinih očeh nekakšen strah ko me je ogledala, kakor da bi se me bala in obenem spoštovala. Nekaj čudnega je bilo in videl sem, kako sta se z Liamom nekaj pogovarjala o meni. Slišal sem svoje ime in opozoril jo je pred menoj nato pa sem odšel. Bilo mi je dovolj, Louis pa mi je zares začel ukazovati, da naj pod vodo zdržim 20 minut. Kakor da sem super man ali kaj?
Nato me je Liam začel nadzirati, in tudi v njegovih očeh sem videl nekakšen strah pred menoj. Kaj sem pa sedaj naredil?
Naj povem, kaj je tista skrivnost, ki jo hranim prej Jane. Ko me je vprašala kje sem bil tista dva dneva ko me ni videla. Za šefa sem moral posoditi glas, torej sem bil jaz tisti, ki se je pogovarjal z njo ko je bila v kleti in nimam pojma kdo je glaven. Jaz sem samo lutka. In naj povem še eno skrivnost. Zayn je policist oz. dela s policijo in je moj najboljši prijatelj in sedaj mu grozi nevarnost a sem ga pravočasno opozoril. In oba sva pripravljena in veva kaj se bo zgodilo saj sem mu zaupal načrt ki se ga bova držala.
In še nekaj z Zaynom skušava ugotoviti kdo je šef in še vedno ne veva kdo je. Skušal sem že vprašati Louisa, ki je pod vodja in tudi on ne ve. Nobeden nima pojma kdo je glaven in tako smo vsi pred uganko. Kdo vodi našo tolpo? Kdo nam daje ukaze?
»Si pripravljena?« sej jo vprašal.
»Ja. Rodila sem se taka.« V očeh se ji je prikazal pogum in odločnost da bo vse izpeljala do konca. Zayn je živel v kraju proč od Londona nekje v neki vasici. In sedaj bo moral umreti. Moj najboljši prijatelj pa mrtev, to ni bilo mogoče. Dovolil sem si, da mi je solza spolzela po licu. Jane me je že drugič ta dan objela in spet sem ji vrnil objem. Bilo mi je zelo lepo v njenem objemu in nisem je hotel izpustiti.
»Boš v redu?« mi je zašepetala. Zelo mehko, tako po tiho, da sem jo komajda slišal. Pokimal sem in začel se je lov.
Vdrla sva v hišo in Jane je bila korak za mano, zaradi varnosti. Zayn je pobegnil skozi okno v svoji sobi, kakor sem mu naročil.
»A slišiš to?« mi je zašepetala Jane. Slišala sva stopinje po hiši.
»Dol,« sem zasikal, ker je poslal svoje vojake za nama. Začel sem streljati in veliko jih je padlo dol, mrtvih. Zadeli so me v ramo in peklensko me je bolelo a se nisem vdal, streljal sem naprej in skoraj zadel svojega prijatelja, ki je zgrabil Jane.
»Da ne bi začel ustrelil, kajti drugače ji prerežem vrat!« in na njenem vratu je ležal nož. Samo še mi trije smo ostali. Počasi se je pomikal proti mostu. Z Jane sta bila nevarno blizu utopitvi.
»Ne, ne delaj tega!« sem kričal za njim. »Prosim, Zayn, najboljša prijatelja sva! Ne moreš narediti tega!«
»Dobro veš, da se je najino prijateljstvo končalo takrat, ko si se pridružil tolpi.«
»Zayn... prosim.« sem ga prosil. In takrat je izpustil Jane in ustrelil sem ga naravnost v srce in vse se je dogajalo v počasnem posnetku, padel je v vodo in Jane je vsa prestrašena zletela k meni v objem.
»Si v redu?« sem jo vprašal.
»Ja, prosim pojdiva nazaj.«
»Aja, Jane? Bila si pogumna in zaradi tega boš dobila prvo tetovažo za prvo opravljeno nalogo.«
»Prav,« je rekla in počasi sva odšla do džipa. Ubil sem svojega najboljšega prijatelja, edinega, ki mi je še ostal. Ne bom se zlahka potolažil s tem.
»Sta opravila kot je treba?«
»Ja, sedaj pa naredita Jane tatu, zaslužila si ga je.« Liam pokima in jo odvleče v sobo. Čez pol ure se vrneta in Jane ponosno pokaže tatu, nad ključnico kakor mi vsi ostali.
»Sedaj si zares priča,« se oglasi Louis in Liam pokima. Sedaj je častna članica naše tolpe.
